Ceno elektrike višajo tudi emisijski kuponi

november 4, 2019
Andreja Šalamun
Foto: Pixabay

Množična elektrifikacija ogrevanja in prometa, cene primarnih energentov, kot sta plin in premog, obnovljivi viri energije, nujna investicijska vlaganja, politika, vreme, emisijski kuponi in gospodarska rast so le nekateri dejavniki, ki bodo pomembno vplivali na ceno električne energije. Ta bo, pravijo poznavalci, v prihodnosti zagotovo višja.

 

»Trendi na mednarodni ravni kažejo, da bodo šle cene električne energije le navzgor in ni realno pričakovati, da bodo ostale na ravneh, kot smo jih imeli v preteklih obdobjih, ko smo energijo dobivali iz zanesljivih elektrarn, zgrajenih v prejšnjem stoletju,« pravijo v družbi GEN energija. Večina držav je namreč pred intenzivnim investicijskim ciklom in potrebna bodo obsežna vlaganja tako v nove vire kot v prenovo in nadgradnjo omrežij. »Stvar družbenega dogovora je, kako deliti breme vseh predvidenih stroškov, a končna cena za uporabnike se bo v prihodnjem obdobju precej zvišala zaradi različnih dajatev, omrežnin in drugega, ki bodo potrebne za pokritje stroškov energetske transformacije. Električna energija, zlasti sistemsko zagotavljanje zanesljive oskrbe, nikakor ni zastonj, kakor nekateri prepričujejo nepoučene javnosti,« opozarjajo v družbi.

Ker se napoveduje rast porabe elektrike zaradi množične elektrifikacije, lahko dolgoročno zagotovo pričakujemo potrebo po večjih investicijskih vlaganjih v omrežja, s tem pa tudi rast omrežnine. Kot povedo v Elektru Maribor, so se, če pogledamo postavke na položnicah za električno energijo, za gospodinjstva v Sloveniji v zadnjih petih letih cene električne energije znižale za 11 odstotkov, višina omrežnine se je zvišala za odstotek, višina dajatev, trošarine in DDV pa je višja za 11 odstotkov.

Na drugi strani se električna energija draži zaradi zviševanja cen emisijskih kuponov »in dejstva, da proizvajalci proizvajajo elektriko samo, ko je za njih to ugodno«, ugotavljajo v družbi Elektro Gorenjska, kjer so prav tako prepričani, da se bodo cene višale tudi v prihodnje. »Cena za pasovno energijo na madžarski borzi, ki je referenca za slovenski trg, je od januarja lani do danes zrasla s 46 evrov na megavatno uro (EUR/MWh) na 61 EUR/MWh,« pravijo v Elektru Gorenjska. V Petrolu in družbi E3 dodajajo, da je na isti borzi cena za pasovno energijo (BASE) za leto 2020 trenutno 59,50 EUR/MWh, za trapezno energijo (PEAK) pa okrog 75 EUR/MWh. »V primerjavi s ceno z začetka leta 2016, ko je ta dosegla večletno dno, je trenutna borzna cena skoraj dvakrat višja,« povedo v E3.

 

Brez subvencij ne bo šlo

Da bodo cene tako za gospodinjstva kot za industrijo v prihodnosti višje, pričakujejo tudi v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), vzrok za to pa so »zaveze za realizacijo deleža obnovljivih virov energije v spletu proizvodnje električne energije«. Trenutno se jim ne zdi mogoče, da bi lahko te dodatne deleže zmogljivosti iz obnovljivih virov (OVE) zagotovili brez subvencij, te pa bodo vsaj delno izvirale iz prispevkov na končni porabi električne energije. »To bo dvignilo ceno za uporabo omrežij,« napovedujejo v HSE in dodajajo, da je zaradi reforme na trgu emisijskih kuponov in zmanjšanja njihovega števila prišlo do podražitve veleprodajnih cen električne energije, kar se bo z zamikom pokazalo tudi na višjih cenah za končne uporabnike v prihodnih letih.

Toda višje cene elektrike na poslovanje HSE vplivajo pozitivno, še zlasti za del proizvodnje v hidroelektrarnah. »Za proizvodnjo električne energije iz termoelektrarn pa je odločujoča razlika med cenami električne energije in emisijskimi dovolilnicami oziroma kuponi, ki pa se v zadnjem obdobju žal znižuje,« pojasnijo.

 

Celoten članek je objavljen v reviji Eko dežela Energetika 2019

(Visited 23 times, 1 visits today)