V času zaustavitve Nuklearne elektrarne Krško (NEK) zaradi remonta, ki se je končal pred nekaj dnevi, so elektrarne skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) uspešno nadomeščale izpadlo električno energijo, so sporočili iz omenjenega holdinga. V skupini HSE so tako v obdobju med 1. in 28. oktobrom 2019 proizvedli dobrih 600 gigavatnih

Družba Borzen je objavila razpis za poslovnega sekretarja oziroma sekretarko. Izbrano osebo bodo zaposlili za določen čas leto dni, z možnostjo podaljšanja.

V Sloveniji potencial hidroenergije še zdaleč ni izkoriščen v celoti. Tudi projekti na Savi, ki je pri nas sicer energetsko najbolje izkoriščena reka, že dolga leta stagnirajo. Svetla točka pa so inovacije in razvoj naprednih tehnologij.

Gospodarski učinki razogljičenja bodo veliko bolj ugodni, če nam bo uspelo odgovore na aktualne izzive najti tudi v sodelovanju z znanostjo ter z ustrezno razvojno podporo inovacijam v podjetjih. Gre za ključen razvojni izziv Slovenije v prihodnjih letih in zelo si želim, da bi ga znali dobro izkoristiti.

V torek, 29. oktobra, so jedrsko elektrarno Krško po 28. dneh remonta, ta se je začel 2. oktobra, znova priključili v električno omrežje, so sporočili iz omenjene elektrarne. V 28 dneh so zamenjali jedrsko gorivo, opravili številna preventivna vzdrževalna dela in izvedli deset večjih naložb s področja tehnološke nadgradnje.

Množična elektrifikacija ogrevanja in prometa, cene primarnih energentov, kot sta plin in premog, obnovljivi viri energije, nujna investicijska vlaganja, politika, vreme, emisijski kuponi in gospodarska rast so le nekateri dejavniki, ki bodo pomembno vplivali na ceno električne energije. Ta bo, pravijo poznavalci, v prihodnosti zagotovo višja.

Z uvajanjem velikoserijske proizvodnje je izdelava sončnih elektrarn vse bolj rentabilna, njihova cena upada, povečujejo se izkoristki. Tudi zato njihovo število v svetu vztrajno raste. Sončne elektrarne so že konkurenčne preostalim tehnologijam oskrbe porabnikov z energijo.

»Stopnja digitalizacije se bo v prihodnjih petih letih skokovito poviševala,« napovedujejo na direktoratu za energijo Ministrstva za infrastrukturo in opozarjajo tudi na nujno vzpostavitev platforme za delovanje aktivnih odjemalcev električne energije.

Ljubljanski in velenjski sistem daljinskega ogrevanja delujeta že desetletja, prihajajo pa manjši sistemi, ki bodo postavljeni v bolj zgoščenih naseljih. Prednost bi morale imeti kogeneracije in trigeneracije, predvsem pa bi morali izkoristiti odpadno toploto iz industrije.