Avtor bv; foto: Tilen Basle 8:00 dop AKTUALNO

Trajnostni modeli kmetovanja na območjih Natura 2000 – z izboljšanjem upravljanja in razvoja kmetijstva

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so predstavili dvoletni projekt (CRP V4-2019), v katerem so tri raziskovalne organizacije iskale rešitve za izboljšanje upravljanja z območji Natura 2000 v Sloveniji.

“Raziskovalci že več let opozarjamo, da bodo v Sloveniji potrebne prilagoditve načina kmetovanja in upravljanja z območji Natura 2000, saj se na tem področju pojavljajo številni konflikti. V ta namen bo treba razviti drugačne pristope k načrtovanju in izvajanju ukrepov, za kmetije pa poiskati rešitve, ki so socialno in ekonomsko vzdržne,” je pojasnila doc. dr. Tanja Šumrada.

Raziskovalci so oblikovali skupine območij Natura 2000 in pripravili naravovarstvene usmeritve ter analizirali ekonomske in proizvodne učinke doseganja naravovarstvenih ciljev na primeru tipičnih kmetij na Ljubljanskem barju in Krasu.

Poleg tega so s kvalitativnimi raziskavami preverili pripravljenost kmetov za prilagoditev kmetovanja in proučili izkušnje in možnosti za uporabo tržnih rešitev in javnih intervencij pri usklajevanju kmetijske dejavnosti in ohranjanju biodiverzitete na varovanih območjih narave.

Intenzifikacija kmetijstva zmanjšuje biotsko pestrost tudi v Sloveniji

Slabšanje kakovosti in izginjanje življenjskih okolij zaradi spremembe rabe zemljišč in intenzifikacije kmetijstva sodita med najpomembnejše dejavnike zmanjševanja biotske pestrosti v Sloveniji.

Ključen instrument naravovarstvene politike v Evropski uniji je omrežje varovanih območij Natura 2000, vendar usklajevanje proizvodnih in naravovarstvenih ciljev na teh območjih zahteva tehten premislek o načinu pridelave in uravnoteženju ekonomskih, proizvodnih in naravovarstvenih ciljev.

“V raziskovalnem projektu smo želeli na celovit in multidisciplinaren način analizirati, ali je na pilotnih območjih Natura 2000 mogoče vzpostaviti trajnostne modele kmetovanja, ki bodo poleg doseganja ekonomskih in proizvodnih ciljev omogočali tudi uresničevanje ciljev ohranjanja biotske pestrosti,” je povedal vodja projekta izr. prof. dr. Urban Šilc iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija, ki deluje v okviru Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

Stanje biodiverzitete v kmetijski krajini na območjih Natura 2000 slabo, zato so nujne spremembe kmetijskih praks in upravljanja

V Sloveniji je v območja Natura 2000 vključena četrtina (25 %) vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, od katerih veliko večino predstavlja trajno travinje, indikatorji gospodarjenja in sprememb biotske pestrosti pa so največkrat ptice, metulji in rastlinske združbe (habitatni tipi). Trendi so izrazito negativni v celotni Evropski uniji in tudi v Sloveniji, saj kažejo na močan upad številčnosti ali spremenjeno vrstno sestavo.

Pesticidi in gnojila

“Populacije ptic kmetijske krajine so doživele statistično značilen upad v celotni Evropi, v Sloveniji pa v zgolj 15 letih za skoraj petino. Še slabše gre travniškim vrstam, katerih številčnost se je v istem obdobju v Sloveniji zmanjšala za 43 %. V Sloveniji so upadle tudi populacije številnih kvalifikacijskih vrst ptic na območjih Natura 2000, ki naseljujejo kmetijsko krajino. Nedavno objavljene raziskave kažejo, da danes v Evropski uniji živi okrog pol milijarde ptic manj kot še pred nekaj desetletji, glavni povzročitelj teh upadov pa je intenzifikacija kmetijstva, predvsem povečana raba pesticidov in gnojil,” obsežnost problema pojasnjuje dr. Primož Kmecl, vodja raziskovalne skupine na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

“Podobno sliko kaže tudi stanje dnevnih metuljev, ki so bili izbrani kot indikatorji za oceno stanja in trendov evropskih travišč, saj jih poseljuje več kot polovica evropskih vrst. Monitoringi kažejo, da se je njihova številčnost v Evropski uniji v zadnjih desetih letih zmanjšala za 32 %, v Evropi kar za 36 %. Nacionalni monitoring vrst metuljev s Prilog II in IV Habitatne Direktive kaže, da se stanje teh vrst slabša tudi v Sloveniji in je neugodno zaradi zmanjševanja razširjenosti vrst, velikosti populacij in površine njihovih bivališč,” nadaljuje dr. Tatjana Čelik, raziskovalka iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

Slabša se tudi stanje habitatnih tipov na območjih Natura 2000. Po podatkih zadnjega poročanja (2013–2018) držav članic EU Evropski komisiji je 71 % habitatov v neugodnem ali slabem stanju ohranjenosti.

Je uskladitev naravovarstvenih ciljev in kmetijske pridelave mogoča?

Raziskovalci so izbrali dve raziskovalni območji, za kateri so razvili naravovarstvene usmeritve. Na podlagi delavnic z lokalnimi kmetijskimi svetovalci so nato analizirali ekonomske in proizvodne značilnosti na primeru hipotetičnih tipičnih kmetij, ki se uporabljajo za predstavitev stanja večjega števila konkretnih kmetij z raziskovalnih območij.

Ljubljansko barje je primer območja, kjer so se v zadnjih dveh stoletjih z osuševanjem, kopanjem šote in intenzifikacijo kmetijstva zgodile obsežne spremembe rabe tal.  Na Krasu je ključen problem opuščanje kmetijske rabe.

Raziskovalci so s pomočjo delavnic z lokalnimi kmetijskimi svetovalci in intervjuji s kmeti opredelili 12 tipičnih barjanskih govedorejskih kmetij, na Krasu pa 7 tipov govedorejskih, ovčjerejskih in vinogradniških kmetij.

Podpore kmetov za trajnostni model kmetovanja so nujne

“Modeli kažejo, da je ob uvedbi predvidenih varstvenih ciljev nadaljnje poslovanje na veliki večini analiziranih kmetij ekonomsko vzdržno pod pogojem, da takšna politika omogoča postopno prilagoditev in preusmeritev kmetij, enakomerno obremenitev vseh kmetij in ciljne javne podpore, ki so prilagojene razmeram na posameznih kmetijah in posameznih območjih Natura 2000. Ob tem je potrebno razvijati tudi poslovne rešitve na kmetiji in za območja, na primer v obliki shem kakovosti, ki omogočajo dodajanje vrednosti tem proizvodom na trgu. Ključno je, da na ravni vsake kmetije uvajanje varstvenih praks poteka sočasno s strateškim odločanjem in z optimizacijo pridelave, saj je na tem področju pri številnih kmetijah še veliko proizvodnih rezerv. Pomembna ugotovitev pa je tudi, da so učinki istih ukrepov na poslovanje različnih kmetij in območij zelo različni,  zato enotni ukrepi na nacionalni ravni pogosto niso uspešni. Potreben je širok nabor intervencij, ki ga je mogoče na lokalni ravni fleksibilno kombinirati za različne tipe kmetij. Ugotovili smo, da številne kmetije že sedaj pogosto koristijo razpoložljive naravovarstvene ukrepe in podpore za ekološko pridelavo za izboljšanje svojih rezultatov poslovanja, a ciljnost in nabor teh ukrepov bi bilo smiselno še izboljšati, saj so trenutno še vedno precej omejeni,” ključne ugotovitve povzema doc. dr. Tanja Šumrada, raziskovalka z Oddelka za zootehniko iz Biotehniške fakultete UL.

Zaključila je, da so podpore kmetom pri prehodu nujne, saj krivda za nastalo situacijo ni le na strani kmetov, temveč je predvsem sistemska. “V izogib prihodnim konfliktom je zato nujno, da je upravljanje z Naturo 2000 bolje integrirano s kmetijsko politiko, različne institucije pa morajo na terenu komunicirati usklajeno.”

Vir in več pa TULE.

(Visited 112 times, 1 visits today)
Close