Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2026 opozarja, da bodo zaradi višjih cen energije in neugodnih vremenskih razmer ponovno rasle predvsem cene nepredelanih živil.
V letu 2027 pa se utegnejo podražitve izraziteje prenesti tudi na predelano hrano.
Inflacija naj bi bila višja od prvotnih pričakovanj
UMAR je napoved letošnje povprečne inflacije zvišal z 2,6 na 3,1 odstotka. Med glavnimi razlogi so dražji energenti in storitve, proti koncu leta pa naj bi se ponovno okrepila tudi rast cen hrane.
Na podražitve vplivajo predvsem stroški energije, ki se prenašajo skozi celotno prehransko verigo – od pridelave in predelave do skladiščenja in prevoza živil.
Katera hrana se bo dražila?
UMAR posebej opozarja na nepredelano hrano, pri kateri se spremembe pogojev pridelave hitreje odrazijo v končnih cenah.
Med živili, katerih cene so občutljive na vremenske razmere in stroške pridelave, napovedujejo:
- sveže sadje in zelenjava,
- krompir in drugi poljščinski pridelki,
- meso ter drugi nepredelani živalski proizvodi.
Podražitve se lahko nadaljujejo tudi leta 2027
Višji stroški energije in surovin se v maloprodajne cene ne prenesejo vedno takoj. UMAR zato pričakuje, da se bodo letošnji stroškovni pritiski še prihodnje leto odražali v cenah nekaterih energentov in hrane.
Pri predelani hrani za leto 2027 napoveduje hitrejšo rast cen. To pomeni, da se lahko podražitve, ki jih najprej občutijo pridelovalci in živilska industrija, z zamikom prenesejo na potrošnike.
Dodatno tveganje predstavljajo podnebne spremembe
Vremenske razmere so pomemben dejavnik pri oblikovanju cen hrane, saj lahko suša, obilne padavine in drugi vremenski ekstremi vplivajo na količino in kakovost pridelka.
Vršilka dolžnosti direktorja UMAR Alenka Kajzer je ob predstavitvi jesenske napovedi opozorila tudi na širša gospodarska tveganja:
»Dodatna tveganja pa predstavljajo morebitni izrazitejši vplivi podnebnih sprememb, zlasti na cene hrane, ter večji popravki vrednosti naložb, povezanih z umetno inteligenco.«
Poleg vremena ostaja pomemben dejavnik dogajanje na svetovnih energetskih trgih. Morebitne dolgotrajnejše motnje v dobavi energentov in umetnih gnojil bi lahko dodatno zvišale stroške kmetijske pridelave, predelave in prevoza hrane.
UMAR sicer za leti 2027 in 2028 ob odsotnosti novih zunanjih pretresov pričakuje postopno umirjanje splošne inflacije. To pa ne pomeni, da se bodo cene hrane vrnile na prejšnje ravni, temveč predvsem, da bi se lahko njihova rast upočasnila.
