Čebelarji po Evropi opozarjajo, da so se sezone cvetenja v zadnjih letih močno spremenile. Rastline cvetijo prej, vreme je bolj nepredvidljivo, ekstremni dogodki pa lahko v nekaj dneh uničijo pomemben del paše.
Hkrati se vse več govori tudi o prehranski varnosti. Čebele in drugi opraševalci že dolgo niso več le “okoljska tema”, ampak postajajo del razprav o cenah hrane, stabilnosti pridelave in prihodnosti kmetijstva.
20. maj, ki ga je OZN na pobudo Slovenije razglasila za svetovni dan čebel velja kot opozorilo, kako občutljiv je prehranski sistem.
Podnebne spremembe spreminjajo tudi čebelarstvo
Vremenski ekstremi postajajo za čebele vse večji problem. Nenadne ohladitve, dolga deževna obdobja, suša in vročinski valovi vplivajo na cvetenje rastlin in količino razpoložljive paše.
V številnih delih Evrope so čebelarji letos poročali o slabših razmerah kot v preteklih sezonah. Težava ni le količina medu, ampak predvsem dejstvo, da postaja naravni cikel vse manj predvidljiv.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na izgubo habitatov, zmanjševanje travnikov, intenzivno kmetijstvo in uporabo pesticidov. Opraševalci za preživetje potrebujejo raznoliko okolje in dovolj cvetočih rastlin skozi celotno sezono.
Hrana brez opraševalcev?
Po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je velik del svetovne pridelave hrane neposredno odvisen od opraševanja. Brez čebel in drugih opraševalcev bi bile številne vrste sadja, zelenjave in oreščkov bistveno redkejše in posledično dražje.
Zato se čebele vse pogosteje omenjajo tudi v razpravah o gospodarstvu, cenah hrane in prehranski varnosti. Počasi dojemamo, da smo odvisni od tega, kako ohranjena je narava.
Slovenija ima pri tem posebno mesto. Prav na pobudo Slovenije je OZN leta 2017 razglasil svetovni dan čebel, kranjska sivka pa ostaja ena najbolj prepoznavnih avtohtonih čebeljih vrst v Evropi.
