Divji petelin (Tetrao urogallus) je naš največji predstavnik koconogih kur. Njegov življenjski prostor so gorski mešani in iglasti gozdovi, predvsem stari gozdovi z borovnico, ki zanj predstavlja pomembno hrano.
Najbolj ga ogrožata krčenje življenjskega prostora in nemir v gozdu, ki ga s svojo dejavnostjo povzroča človek.
Okolja z večjo biotsko pestrostjo so praviloma bolj odporna na bolezni, škodljivce in naravne ujme ter se po takšnih dogodkih hitreje obnovijo. Gozdovi na takšnih območjih bolje opravljajo ekološko, proizvodno in tudi družbeno funkcijo.
Občutljiva obdobja za divjega petelina
Ena najbolj prepoznavnih značilnosti divjih petelinov je spomladansko dvorjenje. Samci se takrat zbirajo na posebnih mestih – rastiščih. Na izpostavljenih točkah razširijo rep in pojejo značilni napev, sestavljen iz dveh delov: »klepanja« in »brušenja«.
Kako se oglaša, lahko prisluhnete tule
Med fazo brušenja samec začasno izgubi pozornost na dogajanje v okolici, čeprav je sicer zelo plašna ptica. Zaradi hormonskih motenj se lahko zgodi, da posamezni samci postanejo nenavadno pogumni ali celo napadalni do ljudi.
Obdobje do konca junija je za divjega petelina posebej občutljivo, saj takrat poteka vzreja mladičev. Vznemirjanje v tem času lahko zmanjša uspešnost gnezdenja.
Telemetrične raziskave na Pokljuki kažejo, da motnje vplivajo na divjega petelina tudi pozimi. Ob sončnih dneh z veliko obiskovalci se premika tudi do petkrat več kot običajno, čeprav sicer lahko več dni zapored ostane na istem drevesu. Takšno povečano gibanje pomeni večjo porabo energije in posledično večje tveganje, da težkih zimskih razmer ne bo preživel.
Posebna pravila na območjih divjega petelina
V Triglavskem narodnem parku je določenih 42 mirnih območij, namenjenih predvsem varovanju divjega petelina. V času največje občutljivosti – od marca do konca junija – je dostop na ta območja omejen.
V preostalem delu leta je na večini območij dovoljena hoja po označenih planinskih poteh. Posebej stroga pravila veljajo na območju Mesnovca v bližini Rudnega polja na Pokljuki, kjer je zaradi izjemnega pomena za ohranjanje vrste obiskovanje omejeno skozi vse leto.
Kako lahko obiskovalci in prebivalci TNP prispevamo k ohranjanju vrste?
Pomagamo lahko z upoštevanjem nekaj preprostih pravil:
- spoštujemo časovne omejitve dostopa do občutljivih območij,
- hodimo po označenih planinskih poteh in kolesarimo po označenih kolesarskih trasah,
- pse v naravi vodimo na povodcu,
- gozdne sadeže in gobe nabiramo le tam, kjer je to dovoljeno, ter v predpisanih količinah.
Takšno ravnanje pomaga ohranjati ravnovesje v naravi in zagotavlja, da bodo življenjski prostori divjega petelina in drugih vrst primerni tudi v prihodnje.
