Nova evropska raziskava kaže presenetljivo sliko: za številne pogoste vrste so lahko mesta primernejša od intenzivno obdelane kmetijske krajine.
Raziskovalci Univerze Surrey, Mednarodnega inštituta za uporabno sistemsko analizo (IIASA) in londonskega Prirodoslovnega muzeja so analizirali primernost življenjskega prostora za 229 vrst vretenčarjev, povezanih z gozdovi in kmetijsko krajino po Evropi.
Ugotovili so, da na živali ne vpliva le to, za kaj zemljišče uporabljamo, ampak tudi kako intenzivno ga uporabljamo.
»Naša raziskava kaže, da je intenzivnost upravljanja zemljišč prav tako pomembna kot sama vrsta rabe zemljišč,«
je ob objavi raziskave poudarila glavna avtorica študije dr. Piero Visconti z IIASA.
Lisica se lahko v mestu znajde bolje
Med vrstami, ki jim spremenjena krajina lahko celo koristi, so predvsem pogoste in široko razširjene vrste, ki so se sposobne prilagoditi bližini človeka.
Raziskovalci Univerze Surrey kot značilen primer omenjajo lisico. Za takšne prilagodljive vrste so lahko urbana območja primernejša od nekaterih intenzivno obdelanih območij zunaj mest.
Toda to ne pomeni, da so mesta na splošno boljša za biotsko raznovrstnost.
Raziskava je pokazala pomembno razliko med pogostimi in redkejšimi vrstami. Urbanizacija in intenzivna raba prostora nesorazmerno koristita široko razširjenim vrstam, medtem ko imajo bolj specializirane vrste precej drugačne zahteve.
Problem ni samo izginjanje narave
Rezultati opozarjajo na problem, ki ga lahko hitro spregledamo. Pokrajina je lahko na prvi pogled zelena, vendar zaradi intenzivnega kmetovanja ni nujno dober življenjski prostor za divje živali.
Kot pojasnjujejo avtorji raziskave, na primernost habitata vplivajo način obdelovanja zemlje, intenzivnost kmetovanja in gospodarjenja z gozdovi ter količina naravne vegetacije, ki v pokrajini ostane.
Avtorji zato opozarjajo, da pri varovanju biotske raznovrstnosti ni dovolj spremljati samo sprememb namembnosti zemljišč. Pomembno je tudi, kako intenzivno človek posamezen prostor uporablja.
Mesta seveda niso postala nova divjina. Toda za nekatere prilagodljive živali je lahko življenje med hišami, vrtovi in parki danes lažje kot življenje sredi intenzivno obdelane kmetijske krajine.
