V zadnjem obdobju sta bila v javnosti posebej izpostavljena primera uvoza breskev iz Srbije in distribucija sliv iz Poljske.
UVHVVR izvaja uradni nadzor ob uvozu živil v skladu z izvedeno oceno tveganja, ki temelji na vrsti živil, državi porekla, količini uvoženih živil, številu pošiljk kot tudi ugotovljeni problematiki kot izhaja iz podatkov, objavljenih v sistemu hitrega obveščanja za živila in krmo EU RASFF (Rapid Alert System for Food and Feed).
V okviru tovrstnega vzorčenja je, kot pojasnjuje, UVHVVR v letošnjem letu do 24. avgusta odvzela 11 vzorcev sadja in zelenjave s poreklom iz Srbije, analize pa so pri enem vzorcu breskev pokazale na prisotnost ostanka pesticida klorpirifos-etila.
“Po prejemu informacije, da so v Srbiji dovolili interventno uporabo omenjenega pesticida v pridelavi rdeče pese ter na podlagi podatka, da breskve iz Srbije niso bile skladne, je UVHVVR ob uvozu poostrila nadzor. Pred sproščanjem v prost promet je sprejet ukrep, da so do prejema analiznega izvida zaustavljene 3 pošiljke sadja in zelenjave istega dobavitelja. Od 24. avgusta dalje je bilo v okviru uvoznih postopkov odvzetih 9 različnih vzorcev sadja in zelenjave, 8 je bilo ocenjenih kot skladnih, na rezultat enega še čakamo,” so povedali pred dvema dnevoma.
Uradno vzorčenje
V primeru vzorčenja sliv s Poljske, ki je bilo, kot povedo, izvedeno v okviru letnega uradnega vzorčenja ostankov pesticidov v prometu, so se le te v času prejetja rezultatov analiz še nahajale v prometu, zato je UVHVVR povzela informacijo tudi na svoji spletni strani.
“Skladno z zakonodajo EU je za obveščanje potrošnikov primarno odgovoren odgovorni nosilec živilske dejavnosti, obveščanje pa se izvaja glede na ugotovljeno tveganje in pa verjetnost, da je še lahko pri potrošnikih. V primeru neskladnih/nevarnih vzorcev mora odgovorni izvajalec dejavnosti poostriti nadzor nad skladnostjo živil, ki jih trži. V okviru uradnega nadzora se preveri ali je to izvajalec dejavnosti tudi implementiral. V kolikor je izkazan sum na neskladnost, se opravi tudi uradno vzorčenje, z namenom, da se sum potrdi ali ovrže,” še pojasnjujejo.
Pri tem jpoudarjajo, da UVHVVR z namenom spremljanja stanja vsako leto pripravi program uradnega vzorčenja živil: “Uradno vzorčenje se izvaja v celotni živilski verigi, od primarne proizvodnje do neposredne prodaje končnemu potrošniku. Vzorči se živila iz Slovenije, drugih držav članic EU ter držav, ki niso članice EU. Program vključuje nadzor nad kemijsko varnostjo živil (pesticidi, onesnaževala, aditivi, ostanki veterinarskih živil), mikrobiološko varnostjo živil, obsevanje živil z ionizirajočim sevanjem, gensko spremenjenimi organizmi (GSO), označevanjema (alergeni, gluten), trans maščobne kisline.”
Klorpirifos-etil in klorpirifos-metil
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je v stališču glede ocene tveganja za zdravje ljudi, za etil- in metil-klorpirifos navedla, da genotoksični potencial klorpirifosa ostaja nejasen, zato ni mogoče določiti toksikoloških referenčnih vrednosti. Posledično ni možno kvantitativno oceniti tveganja, ki ga za zdravje potrošnikov predstavlja njuna uporaba. Poleg strupenosti za genetski material so pomembni tudi dokazi v zvezi z razvojnimi nevrološkimi izidi pri otrocih. Prisotnost etil- in metil-kloropirifosa v sadju in zelenjavi ter sadnih in zelenjavnih izdelkih, lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi, zato njuna uporaba v EU ni dovoljena.
