Avtor bv; foto: adobestock 1:49 pop AKTUALNO

Rejne živali v Sloveniji še vedno v kletkah – kdaj bo to prepovedano?

Ob nedavnem mednarodnem dnevu rejnih živali smo na pristojno ministrstvo naslovili nekaj perečih vprašanj o tem, kako je za dobrobit rejnih živali poskrbljeno pri nas.

Vprašali smo jih, kaj se je za rejne živali v Sloveniji spremenilo na bolje v zadnjem letu? Kolikšen delež reje kokoši predstavlja baterijska reja, kolikšen delež v prašičjereji pri nas predstavlja reja v kletkah? Pa tudi, kaj se je spremenilo s kampanjo Evropa proti kletkam.

Zaščito rejnih živali v Sloveniji ureja Zakon o zaščiti živali in Pravilnik o zaščiti rejnih živali. Nadzor nad izvajanjem določb zakonodaje vršijo uradni veterinarji (Inšpektorji) 10 Območnih uradov po Sloveniji. Uprava vsakih 10 let podeljuje koncesije veterinarskim organizacijam za izvajanje letnih pregledov kmetijskih gospodarstev, v katerih je, kot pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), poudarek tudi na dobrobiti rejnih živali.

“V zapisnikih letnih pregledov je vidno neskladje s predpisi. Uprava zoper kršitelje vodi upravni in prekrškovni, pri hujših kršitvah pa tudi kazenski postopek. V primeru pravnomočnega prekrškovnega in kazenskega postopka Uprava Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja posreduje pravnomočne odločbe, na podlagi katerih kmetijsko gospodarstvo izgubi subvencije (ali del subvencije),” povedo.

Kaj se je za rejne živali spremenilo od lani?

V letu 2023 je bila Pravilniku o zaščiti rejnih dodana dopolnitev glede zaščite enoprstih kopitarjev. “V preteklem letu smo prav tako formirali specialno enoto veterinarjev, ki se bodo ukvarjali s pregonom dejanj zanemarjanja in mučenja živali. Člani posebne enote se redno izobražujejo na področju dobrobiti živali s strani različnih inštitucij. Vzpostavili smo kontakt s tožilstvom, da se naši zaposleni izpopolnjujejo pri pripravi primerov za tožilce, saj smo pri pregonu storilcev le tako lahko uspešni tudi na sodišču. Postavili smo nov sistem letnih pregledov kmetijskih gospodarstev, ki temelji na oceni tveganja, s katero poskušamo izločiti reje, kjer je tveganje za nepravilnosti večje (tip reje, pretekle obravnave rejca,…) in tam preglede opraviti bolj pogosto,” pripovedujejo.

Z novelo, ki je bila sprejeta lansko leto, so vzpostavili tudi vse potrebne pogoje za zakol na izvornem gospodarstvu z mobilno enoto, kar poskušajo, kot dodajo, spodbuditi tudi z ozaveščanjem. “Vzpostavili smo tudi dva prehodna hleva, kamor se lahko namestijo rejne živali, ki so bile odvzete v okviru inšpekcijskega postopka. Z novelo v 2023 se je dopolnila opredelitev mučenja živali na način, da so kot mučenje razumljena tudi dejanja, narejena iz hude malomarnosti. V tem delu se mora prilagoditi še kazenski zakonik.”

Koliko je v Sloveniji še reje, ki ne ustreza pogojem za dobrobit živali?

V Sloveniji imamo po podatkih MKGP 140 gospodarstev z registriranimi hlevi, na katerih je skupaj 222 hlevov za rejo nesnic. Ker so na posameznih gospodarstvih hlevi z več različnimi načini reje, so nam podali odgovore o deležih hlevov glede na posamezne načine reje.

Trenutno imamo v Sloveniji še približno 16 % registriranih hlevov z baterijsko rejo, torej z rejo v obogatenih kletkah. Hlevski način reje je v Sloveniji najbolj razširjen, saj ima ta način reje približno 45 % vseh registriranih hlevov. Ekološko rejo ima 12 %, prosto rejo pa 27 % registriranih hlevov. Praviloma gre po besedah ministrstva pri prosti in ekološki reji za manjše objekte, pri hlevski reji in reji v kletkah pa za večje obrate, kar je mogoče videti tudi s primerjavo deleža kokoši nesnic v posamezni vrsti reje.

Ekodežela

“Do leta 2012 je v EU prevladovala reja kokoši v kletkah, t.i. baterijska reja. Baterijska reja kokoši nesnic je reja, v kateri se je v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja najbolj množično redilo kokoši za proizvodnjo jajc. Kokoši živijo v baterijskih rejah v zelo kontroliranih pogojih, v žičnatih kletkah, kjer ima vsaka kokoš na voljo 550 cm2 prostora. V kletki je na voljo še krmilnik in napajalnik. Ker je tako okolje zelo osiromašeno in ne zadovoljuje osnovnih potreb kokoši nesnic, je bila leta 1999 sprejeta Direktiva 1999/74/ES, ki je določila minimalne pogoje za zaščito kokoši nesnic in prepovedala rejo kokoši nesnic v opisanih kletkah. Prehodno obdobje za uveljavitev prepovedi se je končalo s 1. januarjem 2012. Za prilagoditev so imeli rejci na voljo 12 let,” so še povedali na to temo.

Skladno z Direktivo 1999/74/EC  s 1. januarjem 2012 reja kokoši nesnic v neobogatenih kletkah v Evropi ni več dovoljena. Kokoši je še vedno dovoljeno rediti v kletkah, če izpolnjujejo pogoje iz direktive. To so t. i. obogatene kletke, ki imajo poleg krmilnikov in napajalnikov še gnezda, gredi in brskališče. Kokošim v takih kletkah je na voljo tudi nekoliko več prostora.

Kaj pa se dogaja v prašičjereji?

V letošnjem letu je društvo AETP objavilo video prašičereje iz leta 2024, ki dokumentira kruto realnost kletk za svinje.

Podatke o tem, ali so svinje ob porodu in v laktaciji vkleščene v porodnih košarah in koliko časa, je, kot odgovarjajo pristojni, začela Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zbirati v okviru letnih pregledov v letu 2023. “Analiza podatkov še poteka. Zelo preliminarne ugotovitve kažejo, da je vkleščenih svinj manj v rejah z manjšim številom svinj (do 10). Med 1253 pregledanimi kmetijskimi gospodarstvi z vsaj enim prašičem je bilo pregledanih 112 rej s svinjami. Od teh 112 rej 62 % rej ne omejuje svinj med porodom in laktacijo,” povedo, ob tem pa dodajo, da so bile v nabor pregledanih rej vključene kmetije z do 100 plemenskimi svinjami.

Po navedbah EFSA mora imeti svinja 6,6 m2, če sploh ni vkleščena, da se ohrani enako nizka umrljivost pujskov, kot če bi bila svinja fiksirana. To pomeni, da bo potrebna velikost boksa skupaj vsaj 7,8 m2, kar pomeni podvojitev površine v primerjavi z nekaterimi sistemi v EU in pri nas. Tudi če bi bile svinje nekaj dni vkleščene, mora biti boks po teh dneh dovolj velik za svinjo, da se lahko svinja prosto giblje in ne poleži pujskov.

“Rejci v Sloveniji sicer so seznanjeni z alternativnimi načini reje, v katerih svinja ni med prasitvijo in po njej vkleščena, vendar sprememba sistema zahteva večje naložbe za preoblikovanje oziroma nadomestitev obstoječih boksov. To pomeni finančno obremenitev rejcev zaradi investicij in višjih stroškov pridelave, tudi zato, ker bo lahko v objektih z enako tlorisno površino pri večjih boksih nameščeno manjše število svinj,” še povedo na ministrstvu.

Kampanja Evropa proti kletkam – in kaj zdaj?

Raziskava Eurobarometer je pokazala, da se je v Sloveniji 92 odstotkov ljudi izreklo, da je treba zaščititi dobrobit rejnih živali.

Leta 2018 se je začela vseevropska peticija  “End the Cage Age” v organizaciji skoraj 150 nevladnih organizacij, ki se je zaključila leta 2021. Pobuda je zbrala 1,39 mio podpisov in s tem izpolnila pogoj, da postane Evropska državljanska pobuda (ECI). V okviru strategije EU Od vil do vilic se je Komisija zavezala, da bo do leta 2023 revidirala zakonodajo EU o dobrobiti živali. Z revizijo naj bi zagotovila višjo raven dobrobiti živali z uskladitvijo sedanjih pravil z najnovejšimi znanstvenimi dokazi, razširitvijo njihovega področja uporabe in njihovim lažjim izvrševanjem ter prispevala k doseganju bolj trajnostnega prehranskega sistema.

Komisija je preverila ustreznost veljavne zakonodaje in ugotovila, da veljavna zakonodaja ne odseva družbenih pričakovanj, ne naslavlja etičnih pomislekov in ne upošteva znanstvenega in tehnološkega napredka ter ne vključuje trajnostnih vidikov. Prav tako so nekatere zahteve preveč nedoločne in nejasne, kar ustvarja težave pri izvrševanju ter različne stopnje implementacije in vodi v izkrivljanje konkurence med državami članicami.

V decembru 2023 je Komisija pripravila prva dva revidirana predloga nove zakonodaje: predlog novih pravil o zaščiti živali pri prevozu ter predlog novih pravil o dobrobiti psov in mačk ter njihovi sledljivosti. “Ker se mandat obstoječe Komisije zaključuje, bo treba počakati na izid evropskih volitev in novo Komisijo, ki bo morda nadaljevala zastavljene načrte na področju dviga standardov dobrobiti rejnih živali na ravni EU. K temu smo jih letos tudi aktivno pozvali v pobudi na Svetu kmetijskih ministrov v Bruslju,” pojasnjujejo na MKGP.

Slovenija po njihovih besedah vedno pozdravlja vsako razpravo o dvigu standardov dobrobiti živali. “Strinjamo se, da bi prenehanje uporabe kletk (za rejne živali) pomenilo pomembno spremembo na bolje za rejne živali. Radi pa bi poudarili, da je treba pred odločitvijo o prepovedi uporabe kletk preučiti učinke splošne prepovedi in pripraviti ustrezno strategijo in finančni načrt prehoda na drugačen način reje. Kampanja je pomagala, da smo začeli pogovore v tej smeri, tako doma kot v tujini in pripravo analiz stanja in možnosti prehoda,” napovedujejo – počasne – premike.

Kdaj bo torej željam ljudi po dobrobiti rejnih živali sledila zakonodaja?

Zakonodaja bo sledila premišljeni strategiji, pravijo na ministrstvu, saj da si ne želijo zmanjšati proizvodnje doma in povzročiti še večji uvoz iz držav, kjer so pogoji za rejne živali mogoče še slabši. “Prehoda se želimo lotiti pametno, skupaj z rejci in na način, da bodo ustrezno ozaveščeni tudi potrošniki, ki bodo take rejce lahko spodbujali s svojo nakupno odločitvijo.”

Koliko denarja pa je namenjenega za prehod v rejo brez kletk in kakšen je časovni okvir za pravno podlago, ki bo popolnoma prepovedala rejo v kletkah v Sloveniji?

Oceno stroškov je pripravila Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, na podlagi dejstva, da je v Sloveniji 14 % vseh kokoši nesnic še v baterijski reji. “Ocenjuje se, da bi za prestrukturiranje tega obsega reje v alternativne reje (okoli 40.000 m2 hlevskih površin) potrebovali približno 60 milijonov evrov.  Od Evropske Komisije pričakujemo predlog zakonodaje in predloge glede financiranja prehoda na alternativne reje. Pomembno je namreč, da je prehodno obdobje dovolj dolgo in da se zanj pripravi ustrezno strategijo,” zaključijo na MKGP.

(Visited 78 times, 3 visits today)
Close