Na evropskih poljih dela več kot dva milijona migrantskih delavcev, večinoma brez pogodb ali minimalne plače, nekateri brez dokumentov ali z visokimi dolgovi do posrednikov. Strošek, ki ga mora delavec iz Nepala plačati agentu posredniku za to, da sploh pride do enega izmed evropskih polj, se giblje med 12.000 in 15.000 evri, njegov dnevni zaslužek je manj kot 40 evrov.
V Focus društvu za sonaraven razvoj so v Slovenijo iz Romunije povabili raziskovalno novinarko Eleno Stancu in fotografa Cosmina Bumbuța, avtorja večkrat nagrajenega dokumentarnega projekta Away (Plecat), ki že več let spremlja življenje romunskih migrantskih delavcev po Evropi.
Cena pridelave hrane v Evropi
Elena in Cosmin sta raziskovanju romunskih migrantskih skupnosti namenila več kot 6 let. Delavce v kmetijstvu sta dokumentirala v 4 državah – Belgiji, Angliji, Italiji in Španiji. V tem času sta živela v svojem avtodomu, na kmetijah in v nasadih, kjer živijo tudi delavci sami. Z njimi sta zjutraj vstajala in zvečer hodila spat, vmes pa skupaj z njimi preživljala delovni dan, jedla, spila kakšno pivo, skupaj so se smejali in jokali.
Življenje migrantskih delavcev je sicer lažje po vstopu Romunije v Evropsko unijo, saj imajo zdaj delovna dovoljenja in urejene pogodbe za delo. Pogosto pa njihovo delo ostaja v sivi coni, na njihovih pogodbah niso prikazane realne količine dela, plačilo nadur ni izplačano ustrezno ipd.
Otroci ostanejo pri sorodnikih v Romuniji
V Romuniji imajo problem zapuščenih otrok. Matere zaradi iskanja dela v tujini in boja za preživetje prepustiti otroke v skrb starim staršem ali drugim sorodnikom. »Ti otroci so pogosto zelo ranljivi, izpostavljeni psihološkim stiskam, kot so depresija, občutki zapuščenosti in tesnobe. Pogosto so žrtve nasilja, tudi spolnega, ter bolj izpostavljeni drogam. Matere, ki se trudijo preživeti svoje družine, družba pogosto krivi in obsoja. Otroci brez vsakodnevne prisotnosti staršev odraščajo v negotovosti, čustveni praznini in hrepenenju. V dveh mesecih, ko se matere vrnejo domov, so jim povsem predani, a slovo je vedno boleče – matere pogosto odidejo tiho, sredi noči, da bi se izognile solzam in razlagi, kar pri otrocih pusti še globlje čustvene rane,« pove novinarka.
Kar 20 % delavcev iz Romunije dela v tujini
Znano je, da ima romunsko gospodarstvo veliko koristi od množičnih migracij, saj migrantski delavci, ki predstavljajo več kot 20 % romunske delovne sile, v tujini ne zapravijo skoraj nič, ampak zaslužek pošljejo domov. Elena Stancu pove, da država problema ne razume v vsej njegovi kompleksnosti – pomanjkanje priložnosti, revščina, nasilje, mladoletne matere, travma migracije – zapustiti družino, ker nimaš druge možnosti za preživetje.
»Migranti, ki delajo na evropskih poljih in so še do nedavnega glasovali za proevropske stranke, so se zdaj obrnili k skrajni desnici. Za to je sicer več razlogov, a po mojem mnenju je eden od njih tudi to, da imajo sami z zahodno Evropo slabe izkušnje, zaradi izkoriščanja, ponižanja in občutka, da so tam drugorazredni državljani,« situacijo opiše novinarka.
Zgodbe izkoriščanja in poguma
Kot povesta avtorja dokumentarnega projekta, je odziv na njuno delo, tako med diasporo kot v Romuniji empatičen, saj je dal delavcem priložnost, da so slišani in razumljeni. Predstavljene zgodbe niso le pripovedi o izkoriščanju, bolečini in tihem trpljenju – so tudi zgodbe poguma, odpora in človečnosti.
Vir: Focus
