Gorsko kolesarstvo: na kolo, za zdravo telo – in naravo

21 julija, 2020
Gorsko kolesarstvo: na kolo, za zdravo telo - in naravo

Če je pohodništvo oziroma planinarjenje že naša tradicija, pa se gorsko kolesarstvo še otepa z razvojnimi težavami. Ta sicer obetajoči turistični produkt ovira razvejana, zapletena in nedorečena zakonodaja, ki zavira organizacijo vse bolj priljubljenega turnega kolesarjenja.

 

Kljub temu, da se v naši državi vse več govori o potrebi po pospeševanju trajnostnega turizma, in da je spodbujanje kolesarjenja precej priljubljeno, pa po drugi strani slišimo, da nimamo jasno začrtanega razvoja kolesarjenja.

»Gorsko kolesarjenje je v nekaterih državah EU in v severni Ameriki zelo uspešen turistični produkt, marsikje donosen tako kot smučarski. Pri nas se sicer že pojavljajo posamične uspešne zgodbe, a o Sloveniji, kot dobri kolesarski destinaciji še ne moremo govoriti. Vsaj dokler se ta dejavnost v pretežni meri izvaja v nasprotju z obstoječo pravno ureditvijo,« razlaga po njegovem mišljenju zavoro za bolj uspešen prodor gorskega kolesarstva v Sloveniji Peter Zajc iz Konzorcija odprimopoti.si. Konzorcij združuje 14 slovenskih organizacij s področja kolesarstva in turizma, kjer si želijo urediti razmere za usklajen in celovit načrtni razvoj gorskega kolesarstva, za razvoj gorsko-kolesarskih poti, izobraževanje in usposabljanje gorskih kolesarjev.

Zajc še doda, da slovenski hribi in gore nudijo zelo dobre naravne pogoje za razvoj poti za vse zvrsti gorskega kolesarjenja. Če pa k temu dodamo pokrajinsko in kulturno raznovrstnost, ki je na tako kratkih razdaljah in času ne moremo doživeti skoraj nikjer drugje na svetu, potem imamo danosti kot redko kje. »Kje drugje lahko v dobrem tednu dni kolesarjenja skozi pokrajino in kulinariko doživite subpanonski, alpski, dinarski in submediteranski svet? Nekateri deli Slovenije nudijo skoraj 365 dni dolgo kolesarsko sezono,« poudari sogovornik.

Kolesarjenje v prekršku

Zajc razloži, da zakonodaja praviloma dovoljuje vožnjo z gorskim kolesom po gozdnih cestah, dostop do drugih utrjenih poti v naravnem okolju pa je zapleten in nedorečen. Vožnja po takšnih poteh, kot so planinske poti, gozdne vlake in poti, praviloma ni dovoljena. Poti za gorsko kolesarjenje pogosto prečijo različne sektorske politike upravljanja s prostorom in številna lastništva. Kljub zmedi v predpisih pa se kolesarska vožnja po utrjenih poteh v naravnem okolju načeloma tolerira. »Sam še nisem imel težav, pa sem pri kolesarjenju redno v prekršku. Ravno tako nimam slabih izkušenj z drugimi uporabniki narave, kot so lastniki zemljišč ali pohodniki. Kljub temu pa obstoječa pravna ureditev predstavlja težavo za organizirane in tržno naravnane gorsko-kolesarske aktivnosti. In s tem za razvoj turističnih produktov. Kar nekaj danes uspešnih tovrstnih produktov ni v skladu z obstoječo pravno ureditvijo, kolesarji, uporabniki produkta, pa so pri tem večinoma v prekršku,« še pojasni sogovornik.

Za začetek v Bike park

Gregor Ferk, soustanovitelj športnega društva Epic Outdoor Crew in serviser koles, opozarja, da je za varno gorsko kolesarjenje nujna dobra oprema. Solidno gorsko kolo s polnim vzmetenjem stane od približno 1.700 evrov naprej, nujno pa je treba poskrbeti tudi za primerno opremo, torej čelado in ščitnike za kolena in komolce. »Začetniki naj prve izkušnje pridobijo v enem od Bike parkov, kjer jim inštruktor razloži osnovne zakonitosti gorskega kolesarjenja,« priporoča sogovornik in izpostavi Bike parka na Peci, na Cerknem oziroma Javorniku sta manjša, lepo urejena in zelo primerna za začetnike. Zelo dobro
urejen in z novo progo privlačen je Bike park Krvavec, odlično kolesarjenje je tudi na Veliki planini. »Rad se zapodim po Kofcah, osupljivo lepi pogledi so na Kobariškem Stolu, posebno doživetje je kolesarjenje po rovih opuščenega rudnika Mežica pod Peco. Pozimi je zaradi prijaznih temperatur privlačen Osp, Tinjan in Socerb. Žal mi je, ker marsikateri Bike parki po Sloveniji ne skrbijo dovolj za svoje proge. Najraje kolesarim v delovnih dneh, saj je ob vikendih v gorah veliko pohodnikov. Večinoma se z njimi dobro ujamemo, ne prihaja do grdih pogledov ali besed, seveda pa moramo gorski kolesarji spoštovati naše skupno strpno sožitje z naravo,« še pove Ferk.

 

Vlado Kadunec

Foto: Gregor Ferk, MTB

Nazaj na kategorijo aktualno.
(Visited 88 times, 3 visits today)