Začetek julija je bilo v avstrijskih Visokih Turah v naravo izpuščenih enajst alpskih kozorogov iz treh evropskih živalskih vrtov. Poleg ljubljanskega sta s svojimi živalmi sodelovala tudi salzburški in štutgartski živalski vrt.
Alpski kozorog je bil nekoč razširjen v velikem delu Alp. Z lovom je človek skoraj povsod iztrebil to vrsto, z eno izjemo. Na začetku 19. stoletja je v italijanskem narodnem parku Gran Paradiso še vedno živela preostala populacija približno sto živali – prednikov vseh alpskih kozorogov, ki danes živijo v Alpah. Zaradi strogega varstva in ukrepov za ponovno naselitev je karizmatična avtohtona gorska koza zdaj ponovno razširjena v številnih regijah Alp, vključno z deli gorovja Visoke Ture v Avstriji.
Po prvi uspešni ponovni naselitvi v lanskem letu, so se iz Avstrije na priporočilo koordinatorice Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev – EAZA obrnili na ZOO Ljubljanana s prošnjo, da bi sodelovali pri projektu, saj imajo z 28 živalmi eno od treh največjih čred alpskih kozorogov med vsemi živalskimi vrtovi v omenjeni zvezi.
Izpuščeni kozorogi poimenovani po slovanskih božanstvih
Kot so sporočili iz ZOO Ljubljana, so za projekt izpustitve v naravo namenili pet mladih kozorogov, in sicer triletnega samca, dvoletno samico in tri enoletne samice. Zaradi pomembnosti sodelovanja v takšnem projektu so alpske kozoroge simbolično poimenovali po slovanskih bogovih – Perun, Maja, Vesna, Živa in Zarja.
V nov dom tudi s helikopterjem
Pred odhodom so bili alpski kozorogi deležni podrobnejšega veterinarskega pregleda in testiranja na različne nalezljive bolezni. Poleg potrdila, da so živali zdrave in v dobri telesni kondiciji, so za odhod v naravo potrebovale še ustrezne transportne dokumente in ušesne značke s številkami. Alpske kozoroge so v lesenih boksih s kombijem prepeljali v Hüttschlag v Avstriji 3. julija. Samec Perun in samica Maja sta dobila telemetrični ovratnici, na podlagi katerih ju bo mogoče spremljati eno leto. Naslednji dan so bokse z alpskimi kozorogi prepeljali do zadnje koče na višini 1.483 m, od tam pa s helikopterjem nad zgornjo drevesno mejo.
Kaj pa kozorogi v slovenskih gorah?
Predsednik Strokovnega sveta ZOO Ljubljana, dr. Hubert Potočnik, je ob tem povedal: »Dragocene izkušnje pridobljene pri izpustu kozorogov v Visokih Turah bodo lahko pomagale tudi kozorogom v slovenskem alpskem svetu, saj bodo zaradi prostorske razdrobljenosti majhnih populacij tudi ti potrebovali podobne ukrepe doseljevanja za ohranitev vrste v Sloveniji.«
