Pravilno kurjenje lesa se razlikuje od tistega, ki ga uporabljamo pri kurjenju drv v individualnih pečeh.
»Izpusti PM10 so pri kurjenju veliki, ker ljudje na znajo pravilno kuriti,« je prepričan dr. Peter Novak, energetski strokovnjak in direktor družbe Energotech. Zgorevanje trdih goriv je po njegovih besedah zelo zapleten kemični proces, saj je sestavljen iz treh glavnih procesov: sušenja, pirolize in dogorevanja.
Les je po svoji sestavini vlažno gorivo, ki vsebuje normalno 25 ali več odstotkov vlage, 40 odstotkov je ogljika, preostalo pa so druge sestavine (vodik, kisik, žveplo, pepel). Zato je pomembno, da imamo pri oksidaciji ogljika in vodika vedno na razpolago dovolj kisika in primerno temperaturo na mestu, kjer poteka proces oksidacije.
Les mora odgorevati od zgoraj navzdol
»Količina potrebnega zraka se spreminja, odvisna je od tega, v kateri fazi je gorenje. Velja temeljno pravilo pravilnega kurjenja lesa: lesa nikoli ne zakurimo spodaj, ampak na vrhu kupa, da odgoreva od zgoraj navzdol. Če to ni mogoče, ga naložimo ob žerjavico, da gori od strani. Če naložimo drva na žerjavico, se celotna količina drv sočasno suši, uplinja in del tudi zgoreva. To je kurjenje s pregorevanjem (slika 1). Količina potrebnega zraka je v začetku velika in če nimamo reguliranega podpiha, nastaja v prvi fazi veliko vodne pare, ogljikovega monoksida in ob robovih tudi katrani,« razlaga sogovornik.
Ko se piroliza konča, dogoreva preostali ogljik, ki potrebuje relativno malo kisika – zgorevalnega zraka. Rumenorjavi plamen pri pirolizi drv je poln rakotvornih snovi. Če je rob plamena močno rdeč, pomeni, da je tam temperatura pod 620 stopinj Celzija in območje, kjer nastaja ogljikov monoksid. Boljši način je odgorevanje, kjer drva priložimo k žerjavici. V tem primeru moramo vroče pline voditi tako, da pomagajo pri sušenju lesa in dogorevanju piroliznih plinov.
Uplinjanje kot najboljša možnost
Najboljši način pa je uplinjanje, kar je še posebej pomembno pri kotlih za centralno gretje. Na sliki 2 je prikazan kotel (ena izmed mnogih rešitev), ki omogoča kurjenje z lesom z minimalnimi izpusti. Naložena drva se zgoraj sušijo, na šamotnem delu z rešetko se uplinjajo in plini nato v spodnji komori, ki ima vedno temperaturo nad 600 stopinj Celzija, popolnoma zgorijo.
»Seveda je tako kurišče zaprto, zgorevalni zrak pa dovajamo trikrat: nad drvmi za sušenje, v cono uplinjanja in v komoro za zgorevanje plina. S tem se skoraj povsem izognemo izpustom PM10,« razlaga Peter Novak.
