Toda intenzivna raba zemljišč, širjenje naselij in prometne infrastrukture vse bolj omejujejo prostor za naravo, opozarja Evropska agencija za okolje (EEA).
Agencija je v sodelovanju s programom Copernicus predstavila nov videoposnetek, ki na podlagi satelitskih podatkov prikazuje, kako je razporejena raba evropskih zemljišč. Britanski geograf Daniel Raven-Ellison je v treh tednih prehodil območja v 12 evropskih državah in posnel 100-sekundni video, v katerem vsaka sekunda predstavlja odstotek evropskega ozemlja.
Največ površin zasedajo kmetijska zemljišča
Po podatkih Copernicus Land Monitoring Service je Evropa ena najintenzivneje izkoriščanih kopenskih območij na svetu.
Največji delež zemljišč je namenjen kmetijstvu, sledijo gozdovi, sledijo zavzemajo pozidane površine in infrastruktura.
Čeprav se skupna razporeditev rabe zemljišč spreminja razmeroma počasi, se pozidane površine in prometna infrastruktura še naprej širijo. Pri tem se izgubljajo kmetijska, gozdna in druga polnaravna zemljišča.
Takšni posegi povzročajo drobljenje naravnih habitatov, zmanjšujejo biotsko raznovrstnost in prispevajo k prekrivanju tal z neprepustnimi materiali.
Posledice so tudi večje tveganje za poplave in izrazitejše pregrevanje urbanih območij.
Več prostora za naravo pomeni večjo odpornost na podnebne spremembe
»Video ponuja edinstven in nov pogled na naše številne različne in dragocene pokrajine, ki se jih mnogi morda niti ne zavedajo,« je ob predstavitvi povedala izvršna direktorica EEA Leena Ylä-Mononen.
Poudarila je tudi pomen naravnih območij za dobro počutje ljudi.
Koliko prostora še namenjamo naravi?
Avtor videa Daniel Raven-Ellison želi s prikazom dejanske rabe evropskih zemljišč spodbuditi razmislek o tem, koliko prostora namenjamo naravi in kako bi ji lahko omogočili več prostora.
Ohranjanje mokrišč, gozdov, travnikov in drugih naravnih območij namreč ni pomembno le za rastline in živali, temveč tudi za blaženje posledic podnebnih sprememb – in predvsem za ljudi.
Preberite tudi:
