Čeprav imamo dolgo vinogradniško tradicijo in dobre pogoje za rast vinske trte, je večina slovenskega grozdja namenjena vinu.
Namiznega grozdja pridelamo tako malo, da je domača ponudba skoraj v celoti odvisna od uvoza.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v svojem gradivu o sadju in zelenjavi ugotavlja, da je »pri nas ponudba namiznega grozdja skoraj izključno vezana na uvoz«. Kljub povpraševanju in ugodnim okoljskim razmeram je domača tržna pridelava majhna.
Vinska dežela, a namiznega grozdja pridelamo malo
Pri grozdju je namreč pomembna razlika med grozdjem za predelavo in tistim, ki ga kupimo za sveže uživanje. Slovensko vinogradništvo je tradicionalno usmerjeno predvsem v pridelavo grozdja za vino.
Namizno grozdje se od vinskega razlikuje tudi po lastnostih. Po pojasnilih ministrstva ima praviloma večje grozde in jagode, debelejšo kožico ter manj in manj izrazite pečke. Poznamo bele in rdeče sorte, med potrošniki pa so priljubljene tudi sorte brez pečk.
Slovenska statistika sicer namizno grozdje vodi kot samostojno kategorijo kmetijskega proizvoda, vendar zanj ne objavlja posebne letne stopnje samooskrbe. SURS jo izračunava za sadje kot celoto.
Leta 2024 je Slovenija po podatkih SURS pri sadju dosegla 27-odstotno samooskrbo, potem ko je leto prej znašala le 16 odstotkov.
Zakaj ga ne pridelamo več?
Pomanjkanje domačega namiznega grozdja ni posledica tega, da v Sloveniji ne bi uspevalo. Ministrstvo izrecno izpostavlja ugodne okoljske razmere in povpraševanje, kljub temu pa domača tržna pridelava ostaja majhna.
Tudi slovenski Sadni izbor vsebuje vrsto sort namiznega grozdja, primernih za pridelavo pri nas. Med belimi so denimo Centennial Seedless, Helikon, Matilda, Muškat Italija in Sultanina. Pri izbiri sort strokovnjaki med drugim upoštevajo njihove zahteve za pridelavo, velikost in okus jagod, čas zorenja, toleranco na glivične bolezni ter možnosti skladiščenja in trženja.
Prav slednje je pomembno. Namizno grozdje je namenjeno neposredno kupcu, zato mora pridelovalec poleg same pridelave zagotoviti ustrezno kakovost grozdov, obiranje, ravnanje po trgatvi, skladiščenje in prodajo.
Večina grozdja na naših policah zato prihaja iz tujine
Rezultat je nekoliko nenavaden: Slovenija je vinogradniška država, pri grozdju, ki ga uživamo svežega, pa smo močno odvisni od uvoza.
To je tudi razlog, da lahko v času domače trgatve na trgovskih policah najdemo predvsem namizno grozdje iz drugih držav.
Domače namizno grozdje obstaja in pogoje za njegovo pridelavo imamo, vendar ga je za zdaj na slovenskem trgu – kot kažejo tudi podatki ministrstva – le za vzorec.
