Znanstveniki so namreč ugotovili, da je populacija zelenorumenega goža (Hierophis viridiflavus) najverjetneje v Nemčijo prispela skupaj z uvoženimi gospodinjskimi odpadki iz Italije. Danes tam živi že več sto teh kač, strokovnjaki pa opozarjajo, da ogrožajo domače vrste.
Raziskava, objavljena v strokovni reviji Amphibia-Reptilia, navaja, da »genetske analize močno podpirajo hipotezo, da je bila populacija v Zweibrücknu vnesena iz Italije prek transporta odpadkov.« Avtorji dodajajo, da bi lahko bil prav mednarodni promet z odpadki doslej spregledana pot širjenja tujerodnih vrst.
Doslej ujeli že prek 300 kač
Herpetolog Hubert Laufer, ki že več let sodeluje pri odstranjevanju kač, je za Euronews povedal, da je doslej na odlagališču ujel že prek 300 kač.
»Prepričani smo, da je vse skupaj začela ena sama breja samica, ki je prispela med odpadki okoli leta 2017,«
ga citira Euronews.
Po njegovih besedah se je populacija od takrat hitro razmnožila, saj imajo kače na odlagališču veliko hrane in primerna skrivališča.
Nevarne predvsem za domače živali
Čeprav zelenorumeni gož lahko zraste do dveh metrov in se ob obrambi zaganja proti človeku, strokovnjaki poudarjajo, da ni strupen in za ljudi praviloma ne predstavlja resne nevarnosti.
»Če vas ugrizne, je občutek podoben, kot bi z roko segli v robidovje,«
je za Euronews slikovito opisal Laufer.
Veliko večji problem predstavlja vpliv na naravo. Goži se prehranjujejo predvsem s kuščarji, katerih število se je na območju odlagališča po navedbah strokovnjakov že občutno zmanjšalo. Če kuščarjev zmanjka, lovijo tudi miši in mlade podgane, vendar ostajajo plazilci njihov najljubši plen.
Tudi odpadki lahko širijo invazivne vrste
Primer iz Nemčije kaže, da lahko tudi transport odpadkov nehote prenese živali na stotine kilometrov daleč. Avtorji raziskave opozarjajo, da bi morali tej poti širjenja nameniti več pozornosti, saj lahko povzroči pomembne ekološke in tudi sanitarne posledice.
Ker kače zdaj opažajo tudi zunaj območja odlagališča, lokalne oblasti prebivalce prosijo, naj vsako opažanje fotografirajo in prijavijo strokovnjakom. Cilj je preprečiti, da bi se invazivna populacija razširila tudi v okoliške naravne habitate.
