Kljub njihovemu pomenu pa je krčenje tropskih gozdov od osemdesetih let prejšnjega stoletja intenzivno, zaradi naraščajočega povpraševanja ljudi po hrani, vlakninah in gorivu ter zaradi nepriznavanja vrednosti gozdov kot zdravih in produktivnih ekosistemov.
Earth org je objavil seznam 10 največjih deževnih gozdov, da bi se ljudje malo bolj zavedali njihovega pomena za cel svet – in jih pomagali ohranjati.
Amazonski deževni gozd
To je največji in najbolj znan tropski deževni gozd na svetu in predstavlja nekaj več kot tretjino drevesne pokritosti v tropih. Po eni od ocen se 70 % BDP Južne Amerike proizvede na območjih, ki prejemajo padavine, ki jih ustvarja amazonski deževni gozd.
Kongoški deževni gozd
Drugi največji del tropskega deževnega gozda se nahaja v porečju Konga, ki izsušuje površino 3,7 milijona kvadratnih kilometrov. Večina kongoškega deževnega gozda leži v Demokratični republiki Kongo, ki predstavlja 60 odstotkov nižinskega primarnega gozda Srednje Afrike. Gabon, Republika Kongo, Kamerun, Srednjeafriška republika in Ekvatorialna Gvineja predstavljajo skoraj ves preostali del tega deževnega gozda.
Avstralski deževni gozd
Ta gozd vključuje tropske gozdove na otoku Nova Gvineja in severovzhodni Avstraliji ter raztresene otoke, ki so bili povezani, ko se je gladina morja v zadnji ledeni dobi znižala. Zaradi te povezave imata obe kopenski masi skupne združbe rastlin in živali, medtem ko opazno primanjkuje skupin, ki jih najdemo na otokih bolj zahodno.
Sundaland
Sundaland vključuje otoke Borneo, Sumatro in Javo ter polotok Malezija. Večina preostalega gozda v regiji je na otoku Borneo, ki je razdeljen med Indonezijo, Malezijo in Brunej.
Sundaland je med letoma 2002 in 2019 izgubil največji delež primarnih gozdov na svetu. Borneo je izgubil 15 % teh gozdov, Sumatra pa 25 %.
Krčenje gozdov za nasade oljnih palm in lesa ter požari, ki jih podtikajo za čiščenje zemljišč, so največji dejavniki krčenja gozdov. Vendar se krčenje gozdov v zadnjih letih upočasnjuje.
Indo-Burma
Regija Indo-Burma vključuje mešanico tropskih vrst gozdov, od mangrov do nižinskih deževnih gozdov in sezonskih gozdov.
Zgodovinska obsežna izguba gozdov zaradi pritiska človeške populacije pomeni, da so preživeli gozdovi v tej regiji bolj razdrobljeni kot v drugih doslej omenjenih regijah. Večino drevesnega pokrova v regiji sestavljajo nasadi, poljščine in sekundarni gozdovi. Največji obseg primarnih gozdov v tej regiji je v Mjanmaru, ki predstavlja približno tretjino celotne površine.
Mezoameriški gozdovi
Mezoameriški deževni gozdovi se raztezajo od južne Mehike do južne Paname. Mehika ima 39 % primarnega gozdnega pokrova mezoamerike, Gvatemala 13 %, Honduras 11 %, Panama 11 %, Nikaragva 10 % in Kostarika 9 %. V teh gozdovih so najbolj znane vrste: jaguar, puma, tapir, pekari.
Wallacea
Wallacea predstavlja biogeografsko posebnost. Ko se je gladina morja v zadnji ledeni dobi znižala, so se otoki zahodno od tega območja pridružili celinski Aziji, medtem ko so se otoki na vzhodu povezali s kopnim, ki je nastalo iz Avstralije in Nove Gvineje.
Posledično ima Wallacea danes nenavadno mešanico vrst iz obeh regij, hkrati pa ima visoko stopnjo endemizma.
Gvinejski gozdovi Zahodne Afrike
Gvinejski gozdovi Zahodne Afrike so sestavljeni iz nižinskih tropskih gozdov, ki se raztezajo od Liberije in Sierre Leone do meje med Nigerijo in Kamerunom. T
e gozdove je močno zmanjšalo kmetijstvo, vključno s samooskrbnim kmetovanjem malih kmetov in komercialnimi nasadi kakava, lesa in oljnih palm. Liberija ima 41 % primarne gozdne pokritosti regije, Kamerun 17 %, Nigerija 17 %, Slonokoščena obala 10 % in Gana 10 %.
Atlantski gozd
Ta se je nekoč raztezal od severovzhodne Brazilije do zaledja Argentine in Paragvaja. Danes ga je kmetijstvo in urbanizacija močno zmanjšala. Večina drevesne pokritosti v tej regiji je poljščin, nasadov ali sekundarnih gozdov.
Obsega 89 milijonov hektarjev drevesne pokritosti, od tega ima Brazilija 86 % primarne gozdne pokritosti v regiji, Argentina 9,5 % in Paragvaj 4 %.
Chocó-Darien
Deževni gozd Chocó se razteza od južne Paname in vzdolž pacifiške obale Južne Amerike skozi Kolumbijo in Ekvador. Je najbolj vlažen deževni gozd na svetu in ima najnižjo stopnjo krčenja gozdov od vseh regij, ki so bile predstavljene. Obsega 15,6 milijona hektarjev drevesne pokritosti, od tega ima Kolumbija 79 % primarnih gozdnih pokritosti regije, Panama 13 % in Ekvador 8 %.
