Vsaj del razloga za izginjanje gozdov je povezan z izdelki, ki jih vsak dan kupimo ali ne kupimo na policah evropskih trgovin.
Skodelica kave, tablica čokolade, usnjen pas ali kos pohištva imajo na prvi pogled malo skupnega s tropskimi gozdovi. Toda prav povpraševanje po takšnih izdelkih je eden od dejavnikov, ki v nekaterih delih sveta spodbuja krčenje gozdov.
Tropski gozdovi izginjajo zaradi prostora
Glavni razlog za krčenje gozdov je širjenje kmetijstva. Ko se poveča povpraševanje po kakavu, kavi, soji ali govedini, je za pridelavo potrebnih več zemljišč. V številnih državah to pomeni poseg v območja, ki so bila prej porasla z gozdom.
Z izginjanjem gozdov se zmanjšuje življenjski prostor številnih živalskih in rastlinskih vrst, hkrati pa se v ozračje sproščajo velike količine ogljika, ki je bil desetletja ali celo stoletja shranjen v drevesih in tleh.
Kaj imamo pri tem slovenski potrošniki?
Evropska unija sicer ni med največjimi območji krčenja gozdov, je pa pomemben uvoznik izdelkov, katerih proizvodnja je lahko povezana z izgubo gozdov.
Med njimi so:
- kakav,
- kava,
- soja,
- palmovo olje,
- les in
- govedina.
Gre za surovine, ki jih Evropa v velikih količinah uvaža iz različnih delov sveta.
Povečano povpraševanje po teh izdelkih pri nas vpliva na globalne proizvodne verige, ki imajo lahko tudi negativne okoljske posledice.
Tropski gozdovi sodijo med najbolj dragocene ekosisteme na planetu. V njih živi velik del svetovne biotske raznovrstnosti, hkrati pa imajo pomembno vlogo pri uravnavanju podnebja.
Drevesa iz ozračja absorbirajo ogljikov dioksid in ga skladiščijo v svoji biomasi. Ko gozd izgine, se del tega ogljika sprosti nazaj v atmosfero. Zato krčenje gozdov prispeva tudi k podnebnim spremembam.
Poleg tega gozdovi vplivajo na vodni krog, kakovost tal in lokalne vremenske vzorce. Njihova vloga je bistveno širša od same proizvodnje lesa.
Evropa zaostruje pravila
Prav zaradi povezave med potrošnjo in krčenjem gozdov je Evropska unija sprejela nova pravila za podjetja, ki na evropski trg uvažajo določene surovine in izdelke.
Podjetja bodo morala dokazovati, da njihovi izdelki niso povezani s krčenjem gozdov po določenem referenčnem datumu. Namen ukrepa je zmanjšati vpliv evropske potrošnje na uničevanje gozdov v drugih delih sveta.
Nova pravila so sprožila burne razprave. Okoljske organizacije jih večinoma podpirajo, medtem ko nekatera podjetja opozarjajo na dodatne administrativne obremenitve in zahtevne postopke preverjanja dobavnih verig.
Kljub temu v Bruslju vztrajajo, da brez večje preglednosti ni mogoče učinkovito zmanjšati vpliva potrošnje na okolje.
Kaj lahko naredimo kupci?
Odgovornost za zaščito gozdov ni le na posameznikih. Največji vpliv imajo države, podjetja in mednarodna pravila. Kljub temu imajo lahko pomembno vlogo tudi potrošniki. Vse več podjetij namreč zaradi pričakovanj kupcev spremlja izvor surovin, uporablja certifikate trajnostne pridelave in izboljšuje sledljivost izdelkov. Odločitev za izdelke z jasno navedenim poreklom ali trajnostnimi certifikati sama po sebi ne bo ustavila krčenja gozdov. Lahko pa prispeva k večjemu pritisku na proizvajalce in trgovce.
