Protestniki so v zadnjih dneh podirali ograje okoli gradbišča in zahtevali ustavitev projekta, ki ogroža eno najpomembnejših obalnih območij v državi.
Nekateri mediji proteste že označujejo za »revolucijo flamingov«, saj je laguna Vjosa-Narta pomembno življenjsko okolje za številne vrste ptic, med njimi tudi flaminge.
Gradnja v zaščitenem območju
Projekt predvideva gradnjo luksuznih hotelov, vil, marine in druge turistične infrastrukture. Investicija je povezana s podjetjem Affinity Partners, ki ga vodi ameriški poslovnež Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Albanska vlada projekt podpira in ga predstavlja kot pomembno razvojno priložnost za državo. Premier Edi Rama je že večkrat poudaril, da bo investicija prinesla nova delovna mesta in okrepila turizem.
Nasprotniki projekta opozarjajo, da bi lahko posegi trajno spremenili občutljiv obalni ekosistem.
Laguna v Albaniji dom redkih vrst
Laguna Vjosa-Narta velja za eno najpomembnejših mokrišč v Albaniji. Območje je del zaščitenega krajinskega parka in predstavlja pomembno postajališče za selitvene ptice.
Na območju živijo ali se redno pojavljajo:
- veliki flamingo,
- sredozemska medvedjica,
- glavata kareta,
- številne vrste vodnih in selitvenih ptic.
Okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da bi gradnja cest, marin in turističnih objektov lahko povzročila izgubo habitatov, povečala hrup, svetlobno onesnaženje in pritisk na že tako občutljiv obalni ekosistem.
»Albanija ni naprodaj«
Protesti so v zadnjih tednih prerasli vprašanje enega samega projekta. Protestniki obtožujejo vlado netransparentnega odločanja in privatizacije javnih naravnih območij v korist velikih investitorjev.
Na protestih odmeva slogan »Albanija ni naprodaj«, udeleženci pa zahtevajo ustavitev projekta in širšo razpravo o prihodnosti albanske obale.
Po poročanju mednarodnih medijev se protesti iz območja lagune širijo tudi v Tirano in druga mesta ter postajajo eden največjih okoljskih protestov v Albaniji v zadnjih letih.
Turizem ali varstvo narave?
Albanija v zadnjih letih doživlja turistični razcvet in privablja vse več tujih vlagateljev. Ob tem pa se vse pogosteje odpira vprašanje, koliko turističnega razvoja lahko prenesejo njena najbolj dragocena naravna območja – tako kot marsikje drugje, kjer pa se prebivalci niso uprli.
Primer Vjosa-Narta je postal simbol širšega konflikta med gospodarskim razvojem in varstvom narave. O usodi projekta bodo po vsej verjetnosti odločale tudi prihodnje pravne in politične bitke, protesti pa za zdaj ne kažejo znakov umirjanja.
