Na trpljenje rejnih živali v vročini je v teh dneh znova opozorilo društvo AETP, ki opozarja, da se živali ne morejo same umakniti v senco, poiskati hladnejšega prostora ali poskrbeti za dodatno hlajenje.
»Ko je zunaj 35 °C, rejne živali nimajo izbire. Trpijo ujete v neznosni vročini,« so zapisali v društvu.
Nekatere živali vročino prenašajo zelo slabo
Strokovne organizacije že več let opozarjajo, da so posamezne vrste rejnih živali na visoke temperature še posebej občutljive.
Prašiči denimo skoraj nimajo funkcionalnih žlez znojnic, zato se zelo težko ohlajajo. Visoke temperature pri njih povzročajo pospešeno dihanje, zmanjšan vnos hrane, izčrpanost in večje tveganje za pogine.
Tudi perutnina je izredno občutljiva na vročino. Kokoši ne morejo uravnavati telesne temperature s potenjem, zato se hladijo predvsem s hitrim dihanjem. V velikih jatah in slabo prezračenih hlevih lahko ob odpovedi prezračevalnih sistemov pride tudi do množičnih poginov.
Posebno ranljivi so tudi telički. Raziskave kažejo, da lahko znake toplotnega stresa kažejo že pri temperaturah okoli 26 stopinj Celzija, zlasti če so nastanjeni v posameznih boksih ali t. i. telečjih iglujih, ki se na soncu močno segrevajo.
Zakon ne določa jasne zgornje temperature
AETP opozarja tudi na zakonodajno vrzel. Za večino rejnih živali slovenska zakonodaja ne določa enotne najvišje dovoljene temperature v hlevih.
Predpisi določajo predvsem, da morajo biti temperatura, zračenje, vlažnost in drugi pogoji »ustrezni« za posamezno vrsto živali. Konkretna temperaturna meja je tako pogosto prepuščena presoji in dobri praksi rejcev.
Tudi evropska zakonodaja določa temperaturne omejitve le v nekaterih primerih. Pri dolgotrajnih prevozih živih živali temperatura v transportnem vozilu praviloma ne sme presegati 30 stopinj Celzija, z dovoljenim odstopanjem do 35 stopinj.
Posledice niso le začasne
Toplotni stres pri živalih ne povzroča le trenutnega nelagodja. Lahko vpliva na:
- zmanjšano rast in prirejo,
- manjšo mlečnost,
- slabšo plodnost,
- oslabitev imunskega sistema,
- večjo dovzetnost za bolezni,
- povečano smrtnost.
Nekatere raziskave pri kravah molznicah kažejo, da lahko ekstremna vročina zmanjša prirejo mleka za do deset odstotkov, učinki pa so lahko opazni še več dni po vročinskem valu.
Strokovne organizacije in veterinarske službe priporočajo:
- neomejen dostop do sveže pitne vode,
- učinkovito prezračevanje hlevov,
- senčenje in preprečevanje pregrevanja objektov,
- zmanjšanje gostote živali,
- dodatne možnosti hlajenja, kjer je to mogoče,
- posebno spremljanje najbolj občutljivih skupin živali.
V društvu AETP ob tem poudarjajo, da se živali »ne morejo umakniti iz prevročega hleva in ne morejo povedati, da ne zmorejo več«.
Ker podnebne spremembe prinašajo vse pogostejše in daljše vročinske valove, bo vprašanje zaščite rejnih živali pred ekstremnimi temperaturami verjetno postajalo vse pomembnejše tudi v razpravah o prihodnji živinoreji in dobrobiti živali.
