Po najnovejših ocenah naj bi države članice pridelale okoli 127 milijonov ton pšenice, kar je manj od lanske letine, ko je pridelava presegla 135 milijonov ton.
Podatki izhajajo iz rednega spremljanja evropskih kmetijskih trgov in napovedi Evropske komisije za kmetijstvo. Med razlogi za slabše obete so predvsem vremenske razmere v delu Evrope, ki so vplivale na pričakovane donose.
Kljub nižji pridelavi Komisija za zdaj ne pričakuje pomanjkanja pšenice na evropskem trgu. Po ocenah naj bi Evropska unija v sezoni 2026/27 še vedno ostala pomembna izvoznica žit, pri čemer naj bi se neto izvoz žit celo povečal.
Kaj te številke pšenice pomenijo za potrošnike?
Nižja pridelava sama po sebi še ne pomeni dražjega kruha. Na cene vplivajo tudi svetovne zaloge žit, stroški energije, prevoza, predelave in razmere na mednarodnih trgih.
Poleg tega so majske padavine v številnih delih Evrope izboljšale stanje posevkov in zmanjšale strah pred večjimi izgubami pridelka.
Pomembna poljščina za prehransko varnost
Pšenica ostaja ena najpomembnejših poljščin za prehransko varnost Evrope. Zato Evropska komisija in Skupno raziskovalno središče Evropske unije (JRC) redno spremljata razmere na poljih, vremenske vplive in pričakovane donose.
