Med temami bodo staranje prebivalstva, pomanjkanje prevzemnikov kmetij, dostop do storitev in samooskrba s hrano – vprašanja, ki bodo v prihodnjih desetletjih odločala tudi o tem, koliko hrane bo Slovenija sposobna pridelati sama.
Razprava prihaja v času, ko se številne slovenske kmetije soočajo z vprašanjem, kdo jih bo prevzel, ko se bodo današnji nosilci upokojili.
Le peščica nosilcev kmetij je mlajših od 35 let
Po podatkih Eurostata so mladi kmetje med najredkejšimi skupinami v evropskem kmetijstvu. V EU je bilo leta 2020 le okoli 6,5 % nosilcev kmetij mlajših od 35 let.
Tudi Slovenija pri tem ni izjema. Večina kmetijskih gospodarstev je v rokah starejših generacij, številne družinske kmetije pa nimajo zagotovljenega nasledstva.
Kmetij je vse manj
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se število kmetijskih gospodarstev dolgoročno zmanjšuje.
Leta 2000 je bilo v Sloveniji več kot 86.000 kmetijskih gospodarstev, po zadnjem popisu kmetijstva leta 2020 pa jih je bilo nekaj manj kot 68.000.
V dvajsetih letih je izginila približno petina slovenskih kmetij.
Hkrati se po podatkih SURS povečuje povprečna velikost kmetij, saj manjša gospodarstva pogosto opuščajo dejavnost ali pa njihova zemljišča prevzemajo večje kmetije.
Brez malih kmetij ni lokalne hrane
Velik del slovenske pridelave hrane še vedno temelji na družinskih kmetijah.
Nosilci kmetij kot največje težave pogosto navajajo:
- visoke stroške mehanizacije,
- dražje energente,
- vremenske ekstreme,
- pomanjkanje delovne sile,
- nizke odkupne cene,
- in vse več administrativnih zahtev.
Mnoge kmetije zato preživijo le s kombinacijo kmetijstva in dodatnih dejavnosti ali redne zaposlitve.
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pomemben del slovenskih kmetij ustvarja dohodek tudi iz dopolnilnih dejavnosti, turizma ali zaposlitve izven kmetije.
Samooskrba ostaja ranljiva
Vprašanje prihodnosti kmetij ni povezano le z življenjem na podeželju. Povezano je tudi s prehransko varnostjo države.
Po podatkih ministrstva Slovenija dosega razmeroma visoko stopnjo samooskrbe pri mleku, govejem mesu in perutnini, precej slabša pa je slika pri zelenjavi, sadju in prašičjem mesu.
Motnje v mednarodnih dobavnih verigah in vse pogostejši vremenski ekstremi so pokazali, kako hitro lahko postane domača pridelava hrane pomembno gospodarsko vprašanje.
Ni problem le v težavah panoge
Številne podeželske občine opozarjajo na pomanjkanje zdravnikov, redke avtobusne povezave, zapiranje poslovalnic in trgovin, ter predvsem manj možnosti za zaposlitev.
Za mlade družine pogosto ni odločilna samo kmetija, temveč tudi vprašanje, kako daleč je vrtec, zdravstveni dom ali delovno mesto.
Organizatorji Slovenskega podeželskega parlamenta drustvo-podezelje.si napovedujejo razprave o prihodnosti kmetijstva, prehranski varnosti, razvoju podeželja, dostopu do storitev in ukrepih za zadrževanje mladih na podeželju.
