Spletne svetovne platforme z oblačili so v Evropi močno spremenile način spletnega nakupovanja, posebej med mlajšimi kupci.
Toda hkrati evropske potrošniške organizacije, okoljske organizacije in regulatorji opozarjajo, da ultra hitra moda prinaša velike okoljske posledice, vprašanja glede kakovosti izdelkov in vse več odpadkov.
Evropska agencija za okolje (EEA) opozarja, da tekstil ostaja eden najbolj obremenjujočih potrošniških sektorjev v Evropi. Tekstilna industrija povzroča velik pritisk na porabo vode, surovin, zemljišč in energije, hkrati pa ustvarja velike količine odpadkov in emisij toplogrednih plinov.
Količine oblačil rastejo, rok uporabe se krajša
Po podatkih Evropske agencije za okolje povprečen Evropejec danes kupi precej več oblačil kot pred dvajsetimi leti, hkrati pa jih nosi krajši čas. Velik del ultra poceni oblačil je zasnovan za zelo kratko uporabo, pogosto le za nekaj fotografij ali največ eno sezono.
Posebej velik vpliv imajo družbena omrežja, kjer se trendi menjajo izredno hitro. Platforme ultra hitre mode temu prilagajajo tudi proizvodnjo, dnevno dodajajo tudi do tisoč novih izdelkov.
Po podatkih Evropske komisije v EU vsako leto nastane približno 12,6 milijona ton tekstilnih odpadkov. Velik del oblačil konča med mešanimi odpadki ali v sežigu.
Evropa opozarja tudi na kemikalije v izdelkih
Evropska komisija in nacionalni regulatorji v zadnjih letih izvajajo vse več nadzorov poceni izdelkov, kupljenih prek spletnih platform izven EU.
Evropska organizacija BEUC je letos opozorila, da so pri nekaterih izdelkih s platform Shein in Temu zaznali težave z označevanjem, sledljivostjo in prisotnostjo potencialno problematičnih kemikalij. Med njimi so bile snovi, ki jih evropska zakonodaja omejuje v otroških izdelkih ali tekstilu.
Tudi organizacija Greenpeace je v več analizah opozorila na prisotnost nevarnih kemikalij v nekaterih izdelkih hitre mode, vključno s ftalati, PFA , s spojinami in drugimi snovmi, povezanimi z vplivi na okolje in zdravje.
Posebej problematični so zelo poceni sintetični materiali, ki vsebujejo plastiko. Med pranjem sproščajo mikroplastiko, ki konča v vodah in okolju.
Nizka cena oblačil ima pogosto skrite stroške
Ultra hitra moda temelji predvsem na izredno nizkih cenah in zelo hitri proizvodnji. Kritiki opozarjajo, da so takšne cene pogosto mogoče zaradi poceni delovne sile, hitre proizvodnje in materialov nižje kakovosti.
Francija je letos napovedala dodatne ukrepe proti ultra hitri modi, med drugim omejitve oglaševanja in okoljske dajatve za najbolj problematične modele poslovanja.
Ker oblačila danes pogosto stanejo manj kot kosilo, številni kupci izgubljajo občutek, koliko energije, vode in surovin je dejansko potrebnih za njihovo izdelavo.
