Država in javne ustanove vsako leto porabijo velike količine javnega denarja za izdelke in storitve, ki neposredno vplivajo na vsakdanje življenje ljudi.
Približno 90 % javnih naročil v Sloveniji je še vedno oddanih predvsem na podlagi najnižje cene, so opozorili udeleženci Druge konference zelenega javnega naročanja, ki sta jo organizirala Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za javno upravo.
Na konferenci so izpostavili predvsem, da javno naročanje ne se biti le nakup najcenejših izdelkov, ampak odločanje o kakovosti okolja, v katerem živijo in delajo otroci, bolniki, zaposleni in starejši.
»Za učence v šolah ne naročamo samo hrane po najnižji ceni, temveč naročamo zdrav obrok, s katerim bo otrok sit in bo lahko delal v šoli. Ko naročamo pohištvo v vrtcu, to niso samo stoli, ampak tudi materiali in premazi, ki vplivajo na kakovost zraka v prostoru,«
je poudarila Tatjana Orhini Valjavec.
Matej Cerovšek je ob tem opozoril, da takšen pristop pogosto ne upošteva dejanskih stroškov skozi življenjsko dobo izdelka. »Če v zasebnem življenju kupujemo avtomobil, ni pomembna le nabavna cena, temveč tudi stroški vzdrževanja, poraba goriva in vrednost, ki jo vozilo ohrani skozi čas. Tudi pri javnih naročilih bi morali upoštevati celoten življenjski cikel izdelka,« je dejal.
Več kot 500 milijonov evrov prihrankov
Na konferenci so predstavili tudi analizo učinkov zelenega javnega naročanja v Sloveniji za obdobje 2021–2024.
Po podatkih ministrstva so zelena javna naročila v tem obdobju prispevala:
- k več kot 2,5 milijona MWh prihranjene energije,
- k zmanjšanju emisij za več kot 866 tisoč ton CO₂,
- in k več kot 500 milijonom evrov ekonomskih prihrankov v življenjski dobi naročil.
Najcenejša rešitev pogosto pomeni več odpadkov
Poceni oprema in materiali imajo pogosto krajšo življenjsko dobo.
Če se javne ustanove odločajo predvsem za najcenejše pohištvo, opremo ali materiale, to pogosto pomeni hitrejšo obrabo, več popravil in hitrejšo zamenjavo izdelkov. Posledično nastane več odpadkov, stroški pa se skozi leta povečujejo.
Evropska unija zato postopoma uvaja nova pravila, ki bodo pri javnih naročilih vse bolj poudarjala trajnost, popravljivost in življenjsko dobo izdelkov.
EU uvaja digitalni baterijski potni list
Ena pomembnejših novosti bo digitalni baterijski potni list, ki ga uvaja evropska uredba o baterijah.
Od februarja 2027 bodo morale določene vrste baterij vsebovati podatke o izvoru, sestavi, ogljičnem odtisu, deležu recikliranih materialov in možnosti recikliranja.
Pri javnih naročilih bodo tako vse pomembnejši:
- življenjska doba baterije,
- možnost popravila,
- možnost zamenjave,
- recikliranje,
- in vpliv izdelka na okolje skozi celoten življenjski cikel.
Prihajajo tudi nova pravila za tekstil, pohištvo in gradnjo
Nova evropska uredba ESPR uvaja okoljske zahteve za tekstil, oblačila, pohištvo, vzmetnice, pnevmatike ter izdelke iz železa, jekla in aluminija.
Cilj je povečati uporabo trajnejših izdelkov z več možnostmi popravila in večjim deležem recikliranih materialov.
