Danes dan velja za največjo globalno platformo za ozaveščanje o okoljskih vprašanjih, pri kateri sodeluje več kot 150 držav.
Petdeset let pozneje so okoljske teme bolj prisotne kot kadarkoli prej. Več govorimo o podnebnih spremembah, plastiki, izumiranju vrst, trajnosti in obnovljivih virih energije. Toda hkrati številni podatki kažejo, da se stanje okolja v mnogih pogledih še naprej slabša.
Več zavedanja, a tudi več porabe
V zadnjih desetletjih so države sprejele številne okoljske zakone, prepovedale določene nevarne snovi, povečale zaščito naravnih območij in začele vlagati v obnovljive vire energije. Recikliranje, zmanjševanje emisij in trajnostna mobilnost so postali del političnih strategij in marketinških kampanj.
Toda globalna poraba virov medtem še naprej raste.
Po podatkih Programa Združenih narodov za okolje svet danes porabi približno trikrat več naravnih virov kot pred petdesetimi leti. Kljub tehnološkemu napredku količina odpadkov narašča, biotska raznovrstnost upada, podnebne spremembe pa postajajo vse bolj vidne tudi v Evropi.
Podnebne spremembe niso več opozorilo, ampak realnost
Če so bile v sedemdesetih letih podnebne spremembe predvsem tema znanstvenih opozoril, so danes del vsakdanjega življenja. Rekordni vročinski valovi, suše, poplave, požari in ekstremni vremenski pojavi postajajo pogostejši tudi v Sloveniji.
V zadnjih letih smo bili priča katastrofalnim poplavam, vse hujšim sušam v kmetijstvu, težavam z oskrbo z vodo in propadanju gozdov zaradi podlubnikov ter vremenskih ekstremov.
Narava pomembna le, dokler koristi človeku?
V zadnjih desetletjih se je močno spremenil tudi odnos do narave. Okoljske teme so postale del političnih razprav, podjetniških strategij in družbenih omrežij. Toda kritiki opozarjajo, da se naravo še vedno pogosto obravnava predvsem skozi korist za človeka – kot vir energije, prostora, turizma ali hrane.
Ko pride do konflikta med gospodarstvom in okoljem, je narava še vedno pogosto tista, ki izgubi.
To se kaže pri pozidavi prostora, pritiskih na gozdove, onesnaževanju voda, intenzivnem kmetijstvu in odnosu do živali. Okoljska ozaveščenost je višja kot nekoč, vendar to še ne pomeni nujno tudi manjše obremenitve okolja.
Hkrati pa strokovnjaki poudarjajo, da spremembe nikoli ne pridejo le od zgoraj. Manj zavržene hrane, manj nepotrebne potrošnje, bolj premišljena mobilnost in odnos do prostora sicer sami po sebi ne bodo rešili planeta, lahko pa vplivajo na širše družbene spremembe.
Po več kot 50 letih opozoril pa je jasno predvsem nekaj: vprašanje ni več, ali so okoljski problemi resni.
