Strokovnjaki opozarjajo, da se japosnki dresnik širi hitreje, kot ga uspevamo odstranjevati.
Danes ga najdemo ob številnih rekah, cestah, železnicah, zapuščenih gradbiščih in v urbanih območjih po skoraj vsej Sloveniji. Posebej hitro se širi ob vodotokih in območjih zemeljskih del.
Ena najbolj agresivnih invazivnih rastlin v Evropi
Japonski dresnik (Fallopia japonica) izvira iz vzhodne Azije, v Evropo pa so ga v 19. stoletju prinesli kot okrasno rastlino. Zaradi hitre rasti in izjemne odpornosti se je začel nekontrolirano širiti.
Problematičen je, ker lahko:
- izpodrine domače rastline,
- zmanjša biodiverziteto,
- poškoduje nasipe,
- prodira skozi asfalt in razpoke,
- otežuje vzdrževanje infrastrukture
Velik problem predstavljajo predvsem podzemne korenike, ki lahko segajo več metrov daleč in iz katerih rastlina ponovno požene.
Odstranjevanje je dolgotrajno in drago
Japonski dresnik velja za eno najtežje odstranljivih invazivnih rastlin. Navadna košnja pogosto ni dovolj, saj lahko rastlina ponovno požene že iz ostankov korenin ali stebel.
Na nekaterih območjih po Evropi zato preizkušajo tudi nove metode odstranjevanja, med drugim uničevanje korenik z električnim tokom in večletno sistemsko izkopavanje.
Strokovnjaki opozarjajo, da je pri odstranjevanju ključno predvsem:
- pravilno ravnanje z zemljino,
- preprečevanje širjenja korenik,
- dolgoročno spremljanje območij.
Invazivne vrste postajajo vse večji problem Slovenije
Japonski dresnik je le ena od številnih invazivnih tujerodnih vrst, ki se širijo po Sloveniji – tako rastlin kot živali.
Med bolj problematičnimi strokovnjaki omenjajo še:
Po ocenah Evropske unije invazivne vrste Evropo vsako leto stanejo več milijard evrov zaradi škode v naravi, infrastrukturi, kmetijstvu in zdravstvu.
