Slovensko kmetijstvo se sooča s številnimi strukturnimi izzivi. Eden ključnih je razdrobljenost in majhnost kmetij, saj ima povprečna kmetija v Sloveniji približno 7 hektarjev.
Večina kmetijskih zemljišč leži na območjih z omejenimi naravnimi dejavniki, kar:
- otežuje intenzivno pridelavo,
- zmanjšuje konkurenčnost,
- povečuje stroške pridelave.
Na to dodatno vplivajo podnebne spremembe, zahtevna zakonodaja in visoka administrativna bremena, opozarjajo na Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS).
Odpornost ima svoje meje
»Slovensko kmetijstvo je v zelo zahtevnem obdobju, vendar kljub temu kmetije še vedno zagotavljajo varno, kakovostno in lokalno pridelano hrano, kar kaže na izjemno odpornost sektorja. A ta vzdržljivost ima meje – brez ustrezne sistemske podpore se vitalnost kmetijstva z vsakim letom krha,« poudarjajo na KGZS.
Posebej opozarjajo, da se reforma slovenskega kmetijstva pogosto oblikuje brez zadostnega vključevanja kmetov in potrošnikov, kar povzroča dodatne težave v praksi.
Gre na bolje ali na slabše?
Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ocenjujejo, da se je položaj povprečnega slovenskega kmeta v zadnjih letih deloma izboljšal, predvsem:
- zaradi večje pridelave,
- zaradi nekoliko nižjih stroškov v določenih obdobjih.
Kljub temu ostajajo razmere zelo zahtevne, zlasti zaradi:
- neugodne starostne strukture kmetov,
- pomanjkanja mladih prevzemnikov.
KGZS pa opozarja na nasprotni trend. Po njihovem mnenju nova birokratska in finančna bremena, ki jih prinašajo evropske uredbe, številne kmetije potiskajo na rob preživetja.
Stroški rastejo hitreje kot cene pridelkov
»Večina kazalnikov kaže na poslabšanje razmer – vrednost pridelkov pogosto ne sledi rasti stroškov, ukrepi so nepregledni, obremenitev z administracijo pa je čedalje večja,« opozarjajo na KGZS.
Kmetje:
- nimajo vpliva na tržna tveganja,
- nimajo vpliva na odkupne cene,
- pogosto ne pokrijejo niti osnovnih proizvodnih stroškov.
Kljub naložbenim podporam in digitalizaciji se povprečni dohodek na kmetijo znižuje, kar močno vpliva na motivacijo, predvsem pri mladih.
»Pomanjkanje dohodkovne in socialne varnosti je eden ključnih dejavnikov zmanjševanja interesa za kmetovanje. To se kaže tudi v skrb vzbujajoči visoki stopnji samomorilnosti med kmeti in pogostejših nesrečah pri delu,« dodajajo na KGZS.
Visoki vhodni stroški ogrožajo prihodnost kmetij
Visoki stroški:
- energentov,
- krme,
- gnojil,
- opreme
močno vplivajo na obseg kmetijske dejavnosti in njeno dolgoročno vzdržnost.
»Če odkupne cene ne sledijo povečanim vhodnim stroškom, lahko pride do bistvenega zmanjševanja pridelave ali celo opustitve dejavnosti,« opozarjajo na MKGP.
Tudi kadar se odkupne cene nekoliko zvišajo, to pogosto:
- ne pokrije rasti stroškov,
- ne izboljša dejanskega ekonomskega položaja kmetij.
Da bi omejili rast cen za potrošnike, se povečuje pritisk na trgovske marže, hkrati pa inflacija izniči pozitivne učinke usklajevanja cen.
Negotovost zavira vlaganja in razvoj
Negotovi prihodki in pomanjkanje jasnih dolgoročnih usmeritev zmanjšujejo pripravljenost kmetov za vlaganja v razvoj in modernizacijo.
Kmetje so pogosto prisiljeni iskati alternative, kar lahko:
- vpliva na kakovost pridelkov,
- zmanjša dobrobit živali.
