Agrofotovoltaika je, kot pove že ime, koncept, ki povezuje kmetijstvo in energetiko. Gre za pridobivanje sončne energije elektrike na kmetijskih površinah brez negativnega poseganja v kmetijsko dejavnost. Na ta način se omogoča sočasna pridelava hrane in električne energije.
V poskusnem sadovnjaku je sončna elektrarna postavljena nad sadnim drevjem, pri čemer je omogočen prehod razpršene sončne svetlobe skozi panele. Proizvodnja elektrike tako ne ovira naravnih procesov fotosinteze ter s tem osnovne funkcije sadovnjaka. Poleg koriščenja sončne energije pa tovrstna tehnologija omogoča tudi zaščito pred premočnim soncem, točo in ponekod tudi pozebo.
Kot je ob obisku poudaril minister Kumer, ima Slovenija potencial za dvojno rabo kmetijskih zemljišč, z razvojem ustreznih tehničnih rešitev pa bi ga lahko izkoristili na način, ki podpira in ne ogroža kmetijske rabe zemljišč. Ugotovitve iz pilotnega projekta bodo pokazale, kakšne so dejanske možnosti za uvedbo takšnih sistemov – na kakšnih rastlinah, ob kakšnih pogojih in s kakšno postavitvijo fotovoltaičnih modulov.
Agrofotovoltaika: zaščita in samooskrba
Med večje izzive slovenskega kmetijstva trenutno spadajo podnebne spremembe in pomanjkanje delovne sile. Agrofotovoltaika ima pri tem dvojno vlogo, in sicer zaščito tal in pridelka ter energijsko samooskrbo.
Kot je ob tem poudarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušič, se mora naš prehranski model za uspešno prilagajanje novim razmeram nadgraditi vzdolž celotne verige. »Ne moremo pričakovati večje odpornosti na izzive, če bomo hkrati vztrajali pri enakih praksah kot doslej,« je dodala.
Preberite tudi: Kakšna je požarna (ne)varnost sončnih elektrarn?
