Tudi Slovenija se prilagaja z vlaganji v železnice, pametne prometne sisteme in digitalizacijo logistike. V ospredju je razvoj pametne prometne infrastrukture, ki povezuje tehnologijo, podatke in prometne tokove.
Pametna prometna infrastruktura pomeni nadgradnjo klasičnih cest, železnic in logističnih sistemov z digitalnimi tehnologijami.
»Pametna prometna infrastruktura predstavlja nadgradnjo osnovne vloge fizične infrastrukture … za spremljanje prometnih tokov v realnem času in učinkovitejše upravljanje,«
pojasnjuje Bojan Beškovnik s Fakultete za pomorstvo in promet.
Sistemi vključujejo:
- senzorje, kamere in vremenske postaje,
- komunikacijske platforme,
- analitiko velikih podatkov.
To omogoča hitrejše zaznavanje zastojev, nesreč in nevarnih razmer ter boljši odziv.
Digitalizacija prometa v Sloveniji: napredek in izzivi
Slovenija je že uvedla sisteme za upravljanje prometa na avtocestah, v predorih in križiščih. Pomemben projekt je digitalizacija avtocestnega omrežja z detektorji, kamerami in optičnim omrežjem.
To omogoča:
- zbiranje podatkov v realnem času,
- boljšo povezljivost z evropskimi sistemi.
Kljub napredku ostajajo izzivi pri:
- povezovanju podatkovnih virov,
- uporabi napredne analitike,
- razvoju multimodalnega prometa.
Inteligentni prometni sistemi (ITS) in varnost
Ključno vlogo imajo inteligentni prometni sistemi (ITS) in njihova nadgradnja C-ITS, ki omogoča komunikacijo med vozili in infrastrukturo.
V Sloveniji so takšni sistemi že testirani, trenutno pa se širijo na ljubljanski avtocestni obroč.
Prednosti:
- opozarjanje na nesreče in zapore,
- boljša vidljivost prometnih razmer.
- večja varnost udeležencev.
Trajnostni promet in logistika prihodnosti
Pomemben del razvoja je trajnost. Slovenija ima kot logistično stičišče priložnost za razvoj intermodalnih vozlišč, ki povezujejo ladijski, železniški in cestni promet.
Digitalizacija omogoča optimizacijo poti, boljši nadzor nad transportom, učinkovitejšo rabo infrastrukture.
»Velik vpliv bodo imele odločitve glede nizkoogljičnega prehoda, kot so elektrifikacija, alternativna goriva in učinkovitejše upravljanje dobavnih verig,«
poudarja Bojan Beškovnik.
Promet prihodnosti temelji na podatkih
Prihodnost prometa bo temeljila na povezovanju različnih sistemov – od infrastrukture do vozil in mobilnih aplikacij.
To omogoča:
- napovedovanje zastojev,
- boljše načrtovanje,
- učinkovitejše upravljanje prometa.
Pomembno vlogo imajo tudi univerze, ki sodelujejo pri razvoju novih rešitev in izobraževanju strokovnjakov.
Promet prihodnosti: več kot ceste in tirnice
Slovenski promet se razvija v smeri digitalizacije, trajnosti in večje varnosti. Promet prihodnosti ne bo temeljil le na infrastrukturi, temveč tudi na podatkih, algoritmih in povezljivosti.
