Kot pravi Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij na Gospodarski zbornici Slovenije, je za stabilen razvoj organizacij v današnjem, močno konkurenčnem poslovnem okolju, ključnega pomena digitalizacija, česar se po njenem mnenju zavedajo tudi živilskopredelovalna podjetja. »Digitalna strategija mora biti del poslovnega načrta, pri čemer je zelo pomembno tudi to, da pomen tehnologije razume vodstvo. Še vedno pa se predvsem mala in srednje velika podjetja srečujejo z različnimi ovirami pri digitalni transformaciji, kot so veliki stroški in pomanjkanje digitalnih kompetenc med zaposlenimi, zato je za ponudnike novih tehnologij poseben izziv tudi prilagoditev storitev glede na potrebe malih in srednje velikih podjetij,« opozarja Zagorčeva.

V dveh glavnih dejavnostih – proizvodnja živil in proizvodnja pijač – je bilo v letu 2019 registriranih 745 podjetij. V teh podjetjih je bilo zaposlenih 14.627 ljudi. Kot je pojasnila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih izdelkov na Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc, so podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo živil in pijač, lani ustvarila 603 milijonov evrov dodane vrednosti in 2,3 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje. Od tega je bilo 680 milijonov evrov ustvarjenih na tujih trgih, kar znaša 29,6 odstotka celotne prodaje. »S tem se kakovostno slovensko surovino in proizvod z dodano vrednostjo pošlje v svet, kjer so slovenski živilski proizvodi čedalje bolj prepoznani in cenjeni,« pojasni sogovornica.
»Da je živilski izdelek resnično pridelan in predelan v Sloveniji, potrošniku zagotavlja shema ‘Izbrana kakovost – Slovenija’, ki jo po zadnjih podatkih pozna že 70 odstotkov slovenskih potrošnikov,« navede sogovornica in doda, da imamo veliko priložnost tudi v nadomeščanju uvoza. Slovenija namreč uvaža veliko predelanih živil, ki bi jih lahko izdelali doma.
Prepričana je, da bodo rezultati poslovanja v tem letu »vsekakor odstopali od povprečja zadnjih nekaj let, ko smo beležili vsakoletno rast. Kriza, ki jo je prinesla epidemija Covid-19, bo tudi slovenski živilski industriji pustila posledice. Zmanjšal se je izvoz, zaradi zaprtja gostiln in hotelov pa se je zmanjšala prodaja v sektorju Horeca. Vse to bo težko nadoknaditi,« pove.

»Digitalizacija poteka na vseh ravneh že več kot 15 let, saj omogoča optimizacijo dela, večjo produktivnost, nadzor in sledljivost,« pa meni predsednik uprave Pivka mag. Janez Rebec. Pove, da so transparentnost sistema uvedli za nadzor in evidence sledljivosti v proizvodnji in logistiki, za evidenco prisotnosti na delu in druge kadrovske evidence na področju prodaje in financ, npr. elektronske evidence računov in tudi pri naročanju malic.

Digitalizirajo se tudi rejci

Digitalizacija pa poteka tudi pri posameznih rejcih. Mladi prevzemnik kmetije, ki opravlja storitev reje piščancev Pivka preko kmetijske zadruge, je tudi računalničar Valter Biščak, ki pravi, da bi rad hlev, ki ga je prevzel od očeta, povečal in ga moderniziral s povsem avtomatsko opremo. Pravi, da je sicer prisotnost človeka nujna, vendar modernizacija omogoča, da se lažje prilagajajo spremembam vremena. Čeprav Biščak večkrat dnevno preveri temperaturo in vlago prostora ter počutje živali, zagon avtomatskih sistemov spremlja tudi z odzivnikom na Twitterju.

Mlinotest je za slovenske razmere veliko podjetje, ki sledi razvoju panoge v svetu in skuša v proizvodnjo uvajati novosti. »Podjetje je digitalizirano na več področjih, saj dandanes brez primerne stopnje razvitosti informatike enostavno ne gre več. Informacijsko sodobno podprto imamo področje kontrolinga, nabave, prodaje, računovodstva, pravne in kadrovske službe, v proizvodnji pa digitalizacijo uvajamo postopno ob zamenjavi strojev,« navajajo.

Ključna tudi v času epidemije

Kako pa je živilskopredelovalna industrija občutila epidemijo zaradi novega koronavirusa? Bo ta vplivala na njeno poslovanje? »Živilskopredelovalna industrija je bila v času epidemije s svojimi dobavitelji surovin, kmeti in kmetijskimi podjetji ključna v oskrbi prebivalstva s hrano,« pravi Tatjana Zagorc in doda, da je proizvodnja ob nekaj večjih organizacijskih izzivih tekla skoraj normalno. »Vsekakor je treba pohvaliti vse člene v dobaviteljski in logistični verigi in trgovce, ki so vlagali vse napore, da je bilo na policah dovolj slovenskih izdelkov. So pa nekatere panoge zelo občutile padec prodaje (pekarska in mesnopredelovalna industrija, proizvodnja pijač), saj so s svojo prodajo zelo vezane na HORECA sektor in javne zavode, ki so bili zaprti,« pojasni.

Razmere zahtevnejše kot pred epidemijo

Janez Rebec pa doda, da so razmere zdaj zahtevnejše kot pred epidemijo, saj zahtevajo večjo previdnost in pozornost. Pravi, da v skupini Pivka Delamaris pozorno spremljajo situacijo s koronavirusom v Sloveniji in širše v regiji ter se ji sproti prilagajajo. »V naši proizvodnji vedno in v vseh časih veljajo strogi higienski in varnostni ukrepi ter celovit sistem nadzora kakovosti v celotni verigi, kar smo zdaj še poostrili. Ukrepe dnevno prilagajamo skladno s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ustanovili smo tudi posebno skupino za nadzor in preprečevanje širitve virusa. Poleg strogih higienskih ukrepov, med katerimi so vedno tudi razkuževanje rok, higiena oblačil, ločene poti gibanja, čiščenje prostorov in drugi ukrepi, smo zdaj sprejeli še dodatne ukrepe za zaščito zdravja, kot so umivanje, razkuževanje, prezračevanje in prepoved vstopa za obiskovalce, omejevanje gibanja in novo organizacijo razporeda v času malic, obvezno uporabo mask za vse zaposlene in delo od doma, kjer je to mogoče. O vsem delavce tudi redno informiramo, o ukrepih so bili obveščeni tudi naši pogodbeni partnerji – rejci,« našteje Rebec.

Epidemija koronavirusa je najbolj prizadela podjetja, ki največ prihodkov ustvarijo v gostinski panogi.

(Visited 20 times, 1 visits today)

Naprej »

Close