V delu javnosti se, po katastrofalnih poplavah, postavlja vprašanje ali lahko velika razmočenost tal povzroči tudi potrese, saj da naj bi tako bilo tudi v zgodovini.
Odpadki tako v svetu kot v Sloveniji predstavljajo pomembno okoljsko vprašanje, s katerim se večina držav aktivno ukvarja. Slovenija je v preteklosti uvedla številne ukrepe z namenom zmanjšanja količine odpadkov in spodbujanjem recikliranja. Kako uspešni smo pri tem?
Ob sprejemanju Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE ali zakon) sta bili v javnost posredovani dve odprti pismi, eno s strani Zveze društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob Muri – Moja Mura ter drugo s strani Civilne iniciative ZA Pohorje brez vetrnih elektrarn.
Kar polovica vse proizvedene plastike je zasnovana za enkratno uporabo, kar pomeni, da jo takoj po uporabi zavržemo. Posledično je plastika, vključno z mikro plastiko, prisotna povsod v našem okolju.
Podjetja se vse bolj zavedajo pomena trajnostnega poslovanja in temu namenjajo veliko pozornosti in finančnih sredstev, tudi s pomočjo sodobnih tehnologij in različnih oblik pomoči države in Evropske unije.
Evropska okoljska agencija (EEA) je razpisala fotonatečaj, v katere vabi vse, starejše od 18 let, da na fotografije ujamejo netrajnostno potrošnjo in proizvodnji, ki vsakodnevno ogrožata naše dobro počutje, prav tako pa sta grožnja za potencialne trajnostne alternative.
– Zavod za gozdove Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Inšpekcijo za gozdarstvo letos začel intenzivneje izvajati gozdarski nadzor.
Mreža Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor sta na slovenske Evropske poslance naslovili pismo, v katerih sta jih pozvali k podpori uredbe o obnovi narave v Evropskem parlamentu.
Kočevsko jezero (uporablja se tudi ime Rudniško jezero) je umetno jezero, ki je nastalo po zaprtju rudnika premoga in danes velja za naravno vrednoto ter ekološko pomembno območje.
