S krožnim gospodarstvom se srečujemo predvsem v zadnjem desetletju. Temelji na ponovni uporabi, predelavi, zmanjšanju porabe naravnih surovin in nastajanja odpadkov, ki se uresničuje s kroženjem, tudi ko izdelek doseže konec življenjske dobe.
Dokument razvojne politike “Lesno krožno biogospodarstvo za trajnostno Evropo: zeleno gradbeništvo in inovativne lesne rešitve”, ki so ga potrdili vodilni predstavniki iniciative za politike v lesarstvu WoodPoP v Bruslju, je zdaj dostopen tudi v slovenskem jeziku.
Evropska komisija ima ambiciozen cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Eden od načinov, kako doseči krožnost držav članic oz natančneje, kako bodo krožna mesta nekakšen test akcijskih načrtov za krožno gospodarstvo.
