Epidemija je razkrila vse slabosti: neučinkovitost, nedostopnost in korupcija so glavne težave, ki jih ima naš zdravstveni sistem, je prepričan zdravnik Matej Beltram, dr. med., specialist oftalmologije, ki je razpet med delom v Sloveniji in Švici.
»Državni zdravstveni sistem je bil že pred epidemijo tik pred zlomom, epidemija pa je pokazala, da se je v tem času lahko ukvarjal zgolj z nujnimi primeri. Pregledov, diagnostike in operacij, ki smo jih v obdobju epidemije zamudili, z načinom, po katerem trenutno deluje državni sistem, nikoli ne bomo mogli nadoknaditi,« je prepričan Matej Beltram.
Po njegovem mnenju so za to, da sistem še koliko toliko funkcionira, zaslužni predvsem požrtvovalni posamezniki, ki delajo s srcem in dušo, etično … »Razumljivo pa je, da je takih malo, saj jih sistem demotivira. Plača je namreč enaka za tiste, ki veliko delajo, in tiste, ki se raje malo potuhnejo,« pravi.
Dobro zdravstvo strateškega pomena za državo
»Sistem je v času epidemije pokazal ranljivost, izpostavil pa je tudi, da v njem ne prevladujejo interesi za dobro delovanje, ampak še kateri drugi,« pravi dr. Erik Brecelj, kirurg na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. »Predvsem pa smo, upam, v tem času spoznali, da je imeti dobro zdravstvo strateškega pomena za državo, če želi ta čim bolj normalno delovati tudi v času epidemij. Če zdravstveni sistem ne deluje, kolapsira tudi gospodarstvo in upam, da se odgovorni tega zavedajo,« poudari Brecelj.
Pravi, da smo bili doslej zelo obremenjeni z epidemijo, jeseni pa bo čas, da pokažemo, kako resno mislimo urediti zdravstveni sistem, da bo lahko deloval kljub epidemiji. »Zgodbe z respiratorji, ventilatorji in podobnim kažejo, da se politika morda še ne zaveda resnosti pomena urejenega zdravstva,« opozarja Brecelj. Poudari, da bo zelo pomembno, kakšna navodila bodo zdravstvene ustanove dobile za jesen, in da bi moral sistem delovati bolje kot pred epidemijo. »Prav je, da se ukvarjamo s COVID-19, vendar obstajajo tudi druge bolezni, ki jih je treba zdraviti. Zdravstvene ustanove so še vedno v krču, strah nas je epidemije, vnosa virusa v bolnišnice,« prizna.
V krizi sistem slonel na prostovoljcih
Na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) pravijo, da je epidemija razkrila, da mora sistem, ki se ni posodobil že 30 let, v krizi sloneti na prostovoljcih. »Zanj gre čedalje manj skupnega denarja in čedalje več prispevkov ‘iz žepa’, se pravi, da za zdravstvene storitve plačujemo sami. S tem postaja tudi manj solidaren,« opozarjajo in dodajo, da se to, da politika zanemarja zdravstveni sistem, kaže v apatičnosti zaposlenih in njihovem odhajanju v druge službe ali v tujino. »S preleti letal in podeljevanjem različnih zahval ne moremo izboljšati razmer,« opozarjajo.
Kako naprej?
Katere ukrepe bo treba sprejeti, da bi obolelim zagotovili hitro, celovito, kakovostno in varno zdravljenje? »Sistem je treba spremeniti tako, da bo pacient v ospredju. V takem sistemu, kjer je zadovoljen pacient, so zadovoljni vsi,« odgovarja Beltram. Prepričan je, da imamo v tujini dovolj zgledov in da jih zlahka prenesemo v naše okolje.
Stvari je treba urediti sistemsko, je prepričan Beltram. »Čez pet, deset let bo to, kar se je zgodilo med korono, postala stalnica. Pa ne zaradi virusa, ampak zaradi starostne piramide. Število potrebnih operacij – na primer sive mrene, prostate, menjave kolka … – bo čez desetletje dvakrat večje kot danes. To pomeni, da bomo, če bomo hoteli slediti potrebam, potrebovali nove bolnišnice, zdravnike, sestre, tehnike, inženirje …,« opozori sogovornik. Poudari, da je zadnji čas, da nekaj naredimo. »Bogastvo držav se ne bo merilo le v višini BDP, ampak tudi v kakovosti in dostopnosti zdravstvenega sistema,« je prepričan Beltram.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Zdravje in preventiva 2020.
