WHO izdal navodila za zdravo in zeleno okrevanje po covid-19

2 junija, 2020

WHO je pripravila predpise za zdravo in zeleno okrevanje, v katerih daje poudarek na to, da moramo v mislih za boljše zdravje imeti okolje. To dvoje mora biti temelj okrevanja.

“Pandemija je opomnik na krhek in intimen odnos med ljudmi in planetom. Vsi naši poskusi, da svet naredimo bolj varen, so obsojeni na propad, razen če jih naslovimo na preplet ljudmi in patogenov ter na obstoječo grožnjo podnebnih sprememb, ki dela našo Zemljo manj primerno za življenje,” je konec maja na 73. seji svetovnega zdravstva povedal generalni direktor WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) dr Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Predpisujejo:

1. Zaščita in ohranitev vira zdravja ljudi: narave

Gospodarstva so produkt zdrave družbe, ki pa je odvisna od naravnega okolja – vira čistega zraka, vode in hrane. Človekovi pritiski od uničevanja gozdov ter intenzivnih in onesnažujočih kmetijskih praks do ne varnega upravljanja in izkoriščanja divjih živali uničujejo okolje in naravne vire. Poleg tega pa povečujejo rizik prenosa infekcijskih bolezni na človeka – kar prek 60 % teh po podatkih WHO prihaja z divjih živali.

Načrti za okrevanje po covid-19 morajo iti dlje od zgodnjega odkrivanja in nadzora izbruhov bolezni. Morajo vključiti zmanjšanje našega vpliva na okolje, da zmanjšamo rizik pri izviru.

2. Investiranje v vodo, čiščenje, čisto energijo in v zdravstvene ustanove

Milijarde ljudi po svetu nima dostopa do osnovnih dobrin za zaščito zdravja. Umivanje rok je nujno za preprečevanje prenosa okužb, a kar 40 % gospodinjstev po svetu nima te možnosti. V vodah in odplakah so razširjeni različni patogeni in moramo preprečiti njihovo vrnitev nazaj do ljudi. Posebej nujno je, da so z vodo in sanitacijo opremljene zdravstvene ustanove. Prav tako je pomembno, da imajo dostop do zanesljive oskrbe z energijo.

V splošnem, kot navaja WHO, je četrtina vseh smrti po svetu takšnih, ki bi se jim lahko izognili – povezanih z okoljem in poklici. Za primer navajajo, da je vsak dolar, ki so ga v ZDA investirali v čist zrak prinesel nazaj 30 dolarjev prek bolj čistega zraka in posledično boljšega zdravja državljanov.

3. Zagotovitev hitrega prehoda v zdravo energijo

Po podatkih WHO trenutno prek 7 milijonov ljudi na leto umre zaradi onesnaženega zraka, kar predstavlja 1 od 8 smrti. Prek 90 % ljudi po svetu zunaj vdihava zrak, ki po onesnaženosti presega določila WHO o čistem zraku. Večina tega je posledica kurjenja fosilnih goriv, ki so hkrati največje gonilo podnebnih sprememb.

Obnovljivi viri ter shramba energije pa še naprej padajo po cenah, rastejo pa v zanesljivosti. Hkrati zagotavljajo številna delovna mesta. Kot poudarja WHO, bodo odločitve glede energetske infrastrukture, ki jih bomo sprejeli zdaj, ostale za desetletja. Če bodo v skladu z zdravjem ljudi, bomo favorizirali obnovljive vire.

Nekatere države, ki so bile zaradi covid-19 najbolj na udaru, kot sta Italija in Španija, ter nekatere, ki so bile v boju najbolj uspešne, npr. Južna Koreja in Nova Zelandija, so zeleni razvoj ob zdravju implementirale v same temelje strategij za okrevanje.

Hiter prehod v čisto energetiko na globalni ravni bi, tako WHO, pomenil ne le doseganje Pariškega dogovora, da podnebje ne preseže segrevanja za 2 stopinji Celzija, temveč bi izboljšal kakovost zraka do te mere, da bi se stroški zaradi zdravstva tako znižali, da bi dvojno povrnili investicije.

4. Promocija zdravih in trajnostnih prehranskih verig

Bolezni, ki jih povzročata na eni strani pomanjkanje hrane in na drugi uživanje nezdrave, visoko kalorične hrane, so trenutno najpogostejši vzrok slabega zdravja po svetu. Prekomerna prehranjenost povzroča tudi druge zdravstvene težave, kot sta debelost in diabetes, ki že sama po sebi vodita v zaplete z zdravjem, povečujeta pa tudi smrtnost zaradi covid-19.

Kmetijstvo prispeva okoli 25 % globalnih emisij, pridobivanje površin za živinorejo pa je eden od največjih okoljskih vzrokov za izbruhe novih bolezni. Nujno je, poudarja WHO, da preidemo v zdrav, hranljiv in trajnosten način prehranjevanja. Če bi svet sledil smernicam WHO, bi to rešilo na milijone življenj, zmanjšalo zdravstvena tveganja in okoljske probleme.

5. Gradnja zdravih mest

Prek 50 % ljudi na svetu živi v mestih, ta pa so s tem odgovorna za prek 60 % tako gospodarske aktivnosti kot emisij. Ker imajo visoko gostoto poseljenosti in prometa, je mnogo poti možno opraviti bolj učinkovito – z javnim prevozom, kolesarjenjem, peš. To prinaša dvojno korist: manj onesnaževanja zraka, več gibanja – pomanjkanje gibanja je tudi eden od dejavnikov za prezgodnjo smrt (po podatkih WHO na leto zaradi tega umre prek 3 milijone ljudi).

Mnogi so v času karantene začeli več kolesariti, največja mesta, kot so Milano, Pariz in London so več cestnih površin namenila pešcem in kolesarjem, s čimer so dosegli boljšo kakovost življenja.

6. Prenehanje s porabo davkoplačevalskega denarja za pokritje stroškov onesnaževanja

Ekonomska škoda zaradi covid-19 in ukrepov bo pomenila velik pritisk na državne blagajne, se zavedajo na WHO. Finančna reforma v sklopu okrevanja bo neizogibna – hkrati pa dobra priložnost, da se spremeni subvencioniranje fosilnih goriv.

Za primer navajajo, da ZDA porabijo letno okoli 400 milijard dolarjev davkoplačevalskega denarja direktno za subvencioniranje fosilnih goriv, ko temu dodamo še stroške, ki jih fosila goriva povzročajo posredno zaradi škode na zdravju in okolju, pa ta številka še močno naraste – na več, kot vse vlade sveta zapravijo za zdravstvo.

Kot pravi WHO, je treba fosilnim gorivom to škodo zaračunati, ne pa da prebivalci to plačujemo z davki in s pljuči.

 

Vir: WHO

Nazaj na kategorijo zdravje.
(Visited 105 times, 1 visits today)