Z vidika medicine dela je vsako delo na neki način škodljivo za zdravje, skupaj z delodajalci pa se moramo truditi, še posebej ob uvajanju novih tehnologij, da te škodljivosti prepoznamo in jih poskušamo zmanjšati ali odpraviti, pravi Stanislav Pušnik iz Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem.
Mag. Stanislav Pušnik, specialist medicine dela in direktor Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem, pravi, da so preventivni zdravstveni pregledi pomembni, da bi pravočasno odkrili okvare zdravja, ki jih lahko pripišemo delu in delovnim razmeram, ki jim je izpostavljen posameznik. Opravljamo jih v praviloma od 12- do 60-mesečnih obdobjih, izjemoma tudi v krajših, če za to obstajajo zdravstveni ali drugi specifični razlogi (denimo ugotovljena povišana vrednost pri biološkem monitoringu zaradi izpostavljenosti določeni snovi). Nekateri preventivni pregledi, na primer poklicnih šoferjev, so po 45. letu pogostejši – na 36 mesecev, prej na 60 mesecev.
In kako je s samozaposlenimi in ljudmi v svobodnih poklicih? »Ti se za za preventivne zdravstvene preglede v glavnem odločajo zaradi zagotovitve zakonskih obveznosti. Tudi zanje so ti pregledi obvezni,« razlaga Pušnik. Preventivne zdravstvene preglede morajo imeti tudi kmetje. »Delo na kmetiji je zelo raznovrstno in z vidika tveganj zaradi številnih obremenitev (stroji, vozila, izpostavljenost mehanskim, biološkim, fizičnim in kemičnim obremenitvam) močno tvegano in je sistem varnosti in zdravja pri delu zanje zelo pomemben,« razlaga Pušnik.
Prihajajo nove poklicne bolezni
Katere so danes najpogostejše poklicne bolezni? Stanislav Pušnik pravi, da v Sloveniji sistem poklicnih bolezni ne deluje dobro. »Za zdaj je letno priznanih par deset poklicnih bolezni, med njimi so najbolj pogoste bolezni mišično-skeletnega sistema, dihal, kože, naglušnost in zaradi posebnega zakona bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Preprečujemo in obvladamo jih lahko z zmanjšanjem tveganj, ki so jim delavci izpostavljeni, z doslednim spoštovanjem pravil na področju varnosti in zdravja pri delu, z ukrepi preprečevanja nesreč pri delu, z uvajanjem zdravju manj škodljivih tehnologij, z upoštevanjem vseh zakonitosti pri uvajanju novih tehnologij in podobnim,« razlaga sogovornik.
In poklicne bolezni prihodnosti? »O tem ta trenutek še ne vemo vsega, saj se negativni učinki obremenitev in obremenjenosti pri delu pokažejo šele po daljšem časovnem obdobju – to je sicer tudi eden od pogojev za priznanje poklicne bolezni. Gotovo digitalna tehnologija, genska tehnologija in drugačne oblike dela prinašajo poleg napredka tudi negativne posledice za človeka. Morda bi delček tega ponazoril s primerom varnostnika v podjetju, ki je bil nekoč ‘obhodni’, ob zunanjih mejah podjetja (s psom je moral večkrat na izmeno na obhod), nato pa so okoli podjetja namestili svetilke, kamere in je sedaj delo varnostnika spremljanje dogajanja okoli podjetja na številnih monitorjih, kar prinaša dilemo – ali je za zaposlenega bolje, da gre nekajkrat na sprehod s psom ali da celo izmeno bulji v številne zaslone? Z vidika medicine dela lahko ugotovimo, da je vsako delo na neki način škodljivo za zdravje, skupaj z delodajalci pa se moramo truditi, še posebej ob uvajanju novih tehnologij, da te škodljivosti prepoznamo in jih poskušamo zmanjšati ali odpraviti,« poudarja Stanislav Pušnik.
Preberite tudi, zakaj naj bi starejši od 40 let delali le 3 dni na teden.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Zdravje 2020
