V Tolminu in Ajdovščini ne pijte vode iz izvirov in potokov

30 julija, 2021
ne pijte vode iz izvirov in potokov

NIJZ je opozoril, da so v juliju na Goriškem zabeležili že 25 primerov tularemije pri ljudeh: “Dosedanji rezultati obravnave pojava tularemije v severno-primorski regiji so potrdili prisotnost bakterije F. tularensis v pitni vodi v treh zasebnih vodovodih, namenjenih za lastno oskrbo s pitno vodo. Pojav tularemije v severno-primorski regiji povezujemo z mišjim letom in obilnimi padavinami v mesecu maju.”

Preberite tudi: Vračamo se k naravi

V času bliskovitega tehnološkega napredka, smo začutili veliko odgovornost do družbe in ustvarjanja uporabniku ter zemlji prijaznih rešitev.

Tularemija je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija F. tularensis. Je zoonoza (nalezljiva bolezen živali, ki se lahko prenaša na človeka). Prenaša se lahko z onesnaženo pitno vodo: s stikom z onesnaženo pitno vodo (vstopno mesto bakterije je koža, zlasti manjše poškodbe kože, oči …), z zaužitjem onesnažene pitne vode (vstopno mesto bakterije je sluznica ustne votline, žrela) ali z vdihavanjem aerosola onesnažene pitne vode (vstopno mesto so pljuča).

Preberite tudi: Kakovostni izdelki iz etične proizvodnje

Družba illycaffè se predstavlja s trajnostnimi izdelki in prisega na zmanjševanje ogljičnega odtisa vzdolž celotne proizvodne verige.

Možni so tudi drugi načini prenosa: z vbodom klopa, s stikom z živaljo (zajci, kunci, voluharji, pižmovkami, bobri), z zaužitjem kontaminirane hrane, z inhalacijo aerosola, prahu, ki nastaja npr. med opravili v naravi kot košenjem trave, nakladanjem sena.

Okužba se, kot še pove NIJZ,  pogosteje pojavlja pri nekaterih poklicih – lovcih, gozdarjih, kmetih, veterinarjih, pa tudi med ljudmi, ki se pogosto ukvarjajo z rekreacijo in opravili v naravi.

Kakšni so znaki tularemije?

Potek bolezni je, kot pojasnjuje NIJZ, odvisen od vstopnega mesta bakterij, virulence povzročitelja ipd.  V 80% primerov se pojavi t.i. ulceroglandularna oblika bolezni, za katero je značilen nenaden začetek,  mrzlica, vročina, glavobol, redkeje kašelj, bolečine v mišicah in trebuhu, bruhanje in driska. “Na mestu stika z okuženo živaljo se običajno pojavi izpuščaj oziroma boleča razjeda, ki se zazdravi z brazgotino ter povečane lokalne bezgavke. Možne so še druge oblike bolezni, najtežji potek ima pljučna tularemija.”

Kako preprečimo okužbo?

Tveganje za okužbo po nasvetu NIJZ zmanjšamo s preventivnimi ukrepi:

  • Uporabljamo le zdravstveno ustrezno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov oziroma vodovodov.
  • Kadar smo v naravi, uporabljamo repelente, ki nas ščitijo pred klopi, komarji in drugim mrčesom.
  • Posebej moramo biti pozorni pri rokovanju z divjimi živalmi – se jih ne dotikamo, posebej, če se nenavadno obnašajo in so že na videz bolne.
  • Mrtve živali poberemo in odstranimo z rokavicami in odvržemo v komunalne odpadke ali pa še bolje – če jih najdemo v naravi se jih ne dotikamo.
  • Pri rokovanju z mesom divjih živali uporabimo rokavice in smo pozorni, da se ne poškodujemo.
  • Meso pred zaužitjem pravilno in zadostno toplotno obdelamo.
  • Preprečujemo dostop glodavcev in mrčesa do bivališč (zamrežimo okna, odprtine).
  • Pri čiščenju drvarnic in opravilih v naravi se zaščitimo z masko (FFP2 ali FFP3).
  • Redno izvajamo postopke dezinsekcije, deratizacije.
  • Z živili rokujemo na varen način – živil ne onesnažimo z umazanimi rokami, umazanimi kuhinjskimi pripomočki, umazanimi delovnimi površinami ali z onesnaženimi surovimi živili (mesom).

Zaradi pojava tularemije (zajčje mrzlice) odsvetujejo pitje vode iz vodnih virov v naravi (nenadzorovani izviri, studenci…) v občini Tolmin in Občini Ajdovščina.

 

vir: NIJZ

Nazaj na kategorijo zdravje.
(Visited 2.841 times, 6 visits today)