V Tolminu in Ajdovščini ne pijte vode iz izvirov in potokov

30 julija, 2021
ne pijte vode iz izvirov in potokov

NIJZ je opozoril, da so v juliju na Goriškem zabeležili že 25 primerov tularemije pri ljudeh: “Dosedanji rezultati obravnave pojava tularemije v severno-primorski regiji so potrdili prisotnost bakterije F. tularensis v pitni vodi v treh zasebnih vodovodih, namenjenih za lastno oskrbo s pitno vodo. Pojav tularemije v severno-primorski regiji povezujemo z mišjim letom in obilnimi padavinami v mesecu maju.”

Tularemija je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija F. tularensis. Je zoonoza (nalezljiva bolezen živali, ki se lahko prenaša na človeka). Prenaša se lahko z onesnaženo pitno vodo: s stikom z onesnaženo pitno vodo (vstopno mesto bakterije je koža, zlasti manjše poškodbe kože, oči …), z zaužitjem onesnažene pitne vode (vstopno mesto bakterije je sluznica ustne votline, žrela) ali z vdihavanjem aerosola onesnažene pitne vode (vstopno mesto so pljuča).

Možni so tudi drugi načini prenosa: z vbodom klopa, s stikom z živaljo (zajci, kunci, voluharji, pižmovkami, bobri), z zaužitjem kontaminirane hrane, z inhalacijo aerosola, prahu, ki nastaja npr. med opravili v naravi kot košenjem trave, nakladanjem sena.

Okužba se, kot še pove NIJZ,  pogosteje pojavlja pri nekaterih poklicih – lovcih, gozdarjih, kmetih, veterinarjih, pa tudi med ljudmi, ki se pogosto ukvarjajo z rekreacijo in opravili v naravi.

Kakšni so znaki tularemije?

Potek bolezni je, kot pojasnjuje NIJZ, odvisen od vstopnega mesta bakterij, virulence povzročitelja ipd.  V 80% primerov se pojavi t.i. ulceroglandularna oblika bolezni, za katero je značilen nenaden začetek,  mrzlica, vročina, glavobol, redkeje kašelj, bolečine v mišicah in trebuhu, bruhanje in driska. “Na mestu stika z okuženo živaljo se običajno pojavi izpuščaj oziroma boleča razjeda, ki se zazdravi z brazgotino ter povečane lokalne bezgavke. Možne so še druge oblike bolezni, najtežji potek ima pljučna tularemija.”

Kako preprečimo okužbo?

Tveganje za okužbo po nasvetu NIJZ zmanjšamo s preventivnimi ukrepi:

  • Uporabljamo le zdravstveno ustrezno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov oziroma vodovodov.
  • Kadar smo v naravi, uporabljamo repelente, ki nas ščitijo pred klopi, komarji in drugim mrčesom.
  • Posebej moramo biti pozorni pri rokovanju z divjimi živalmi – se jih ne dotikamo, posebej, če se nenavadno obnašajo in so že na videz bolne.
  • Mrtve živali poberemo in odstranimo z rokavicami in odvržemo v komunalne odpadke ali pa še bolje – če jih najdemo v naravi se jih ne dotikamo.
  • Pri rokovanju z mesom divjih živali uporabimo rokavice in smo pozorni, da se ne poškodujemo.
  • Meso pred zaužitjem pravilno in zadostno toplotno obdelamo.
  • Preprečujemo dostop glodavcev in mrčesa do bivališč (zamrežimo okna, odprtine).
  • Pri čiščenju drvarnic in opravilih v naravi se zaščitimo z masko (FFP2 ali FFP3).
  • Redno izvajamo postopke dezinsekcije, deratizacije.
  • Z živili rokujemo na varen način – živil ne onesnažimo z umazanimi rokami, umazanimi kuhinjskimi pripomočki, umazanimi delovnimi površinami ali z onesnaženimi surovimi živili (mesom).

Zaradi pojava tularemije (zajčje mrzlice) odsvetujejo pitje vode iz vodnih virov v naravi (nenadzorovani izviri, studenci…) v občini Tolmin in Občini Ajdovščina.

 

vir: NIJZ

Nazaj na kategorijo zdravje.
(Visited 2.779 times, 2 visits today)