V plenicah številne nevarne snovi – kdo bo odgovarjal in kdaj?

3 februarja, 2021
Nina Šprohar

Analiza plenic za enkratno uporabo, ki jo je v začetku leta 2019 izvedla francoska Agencija za javno zdravje (ANSES), je potrdila vsebnost številnih nevarnih kemikalij. Te so praviloma občutno presegale zakonsko dovoljeno vrednost, upoštevajoč, da dojenček v prvih treh letih porabi štiri tisoč plenic. Med 23 različnimi plenicami za enkratno uporabo, ki so bile v času izvedbe analize na trgu, so našli okrog 60 različnih zdravju škodljivih snovi, med drugim policiklične aromatske ogljikovodike, dioksine, pesticide, furane, poliklorirane bifenile (PCB) ter dve parfumski substanci, lilial in lyral.

Čeprav so dokazali prisotnost številnih zdravju nevarnih snovi v plenicah za enkratno uporabo, bo treba za »sankcioniranje« proizvajalcev počakati na novo zakonodajo.

Po objavi analize v javnosti januarja 2019 je slovenski zdravstveni inšpektorat za medije dejal, da ugotovitve proučuje. Do takrat neskladnosti z zakonodajo niso ugotovili. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pravijo, da so zadnji test plenic izvedli leta 2015, zato ugotovitev francoske analize ne morejo komentirati. Kljub temu dodajajo, da lahko kupci svoje pritožbe zoper izdelke posredujejo inšpekcijskim organom.

Treba bo spremeniti zakonodajo in omejiti kemične snovi

Barbara Kocjan Slapar, inšpektorica na Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije (ZIRS), pravi, da je največja težava povezana s tem, da veljavna zakonodaja ne pokriva tveganj, ki jih razkrivajo rezultati francoske raziskave. »Treba bo spremeniti REACH-zakonodajo in vnesti nove omejitve kemičnih snovi in zmesi v potrošniških izdelkih,« poudarja inšpektorica.

ANSES sicer predlaga omejitev PAH, furanov, dioksinov, PCB in formaldehida v plenicah za enkratno uporabo za dojenčke, da bi bila izdelava otroških plenic čim varnejša. Na podlagi tega dokumenta je Francija pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) vložila pobudo za spremembo REACH-zakonodaje.

Proizvajalci naj bi sami odstranili sporne kemikalije

A kot zatrjuje Kocjan Slaparjeva, so po objavi študije ANSES leta 2019 proizvajalci otroških plenic za enkratno uporabo pristopili k prostovoljnim korektivnim ukrepom, »ki so se nanašali na odstranitev alergenih snovi, posebno dišav, in identifikaciji ter odstranitvi možnih virov kontaminacije iz vhodnih sestavin in proizvodnega procesa«. Dodaja, da v evropskem sistemu za obveščanje o nevarnih neživilskih izdelkih (RAPEX Safety Gate) v zadnjih petih letih ni bilo plenic za dojenčke za enkratno uporabo.

Nova zakonodaja naj bi bila pripravljena že lani

Januarja 2020 pa je ECHA v sodelovanju z ANSES na gospodarske subjekte in strokovnjake naslovila poziv, naj se zberejo podatki in dokazila za pripravo zakonodajnih sprememb. »Po prvotnem načrtu naj bi bil zakonodajni okvir pripravljen do oktobra 2020,« pravi zdravstvena inšpektorica. Dodaja, da njihov inšpektorat zdaj spremlja spremembe zakonodaje in »v okviru finančnih virov in prioritet preverja skladnost izdelkov z zakonodajo, ki je veljavna, ko je izdelek dan na trg«. Kršitev v preteklih letih niso odkrili, pravi Kocjan Slaparjeva, vsaj ne glede na veljavno zakonodajo. »Ko bo sprejet nov zakonodajni paket za otroške plenice za enkratno uporabo, bomo vsekakor posvetili pozornost tem izdelkom,« obljublja sogovornica.

Preverjali so stanje pralnih plenic, vse so bile skladne z zakonodajo

So pa zaradi naraščajočega trenda uporabe pralnih plenic v letu 2017 preverjali stanje omenjenih izdelkov na trgovskih policah v Sloveniji. Odvzeli so deset vzorcev pralnih plenic, hlačnih pleničk in kopalnih pleničk. Zanimalo jih je, ali vsebujejo policiklične aromatske ogljikovodike, formaldehid, kovine, organokositrne spojine, primarne in sekundarne aromatske amine, ocenili so tudi oznake in opozorila, a je bilo vseh deset vzorcev v celoti skladnih, zatrdi Kocjan Slaparjeva.

Od kod vse kemične snovi v plenicah?

Plenice za enkratno uporabo so sicer kompleksen izdelek iz različnih materialov, celuloze, vlaken iz lesa, plastičnih materialov in različnih dodatkov za izboljšanje lastnosti ter različnih tehnoloških procesov. Škodljive snovi lahko tako izvirajo iz sestavin in dodatkov ali pa gre za ostanke tehnološkega procesa.

»Če naštejemo samo nekatere med njimi: težke kovine, organokositrne spojine, ostanki belilnih sredstev, ftalati, azo barvila …« navede inšpektorica in doda, da je ANSES sicer predlagal mejne koncentracije za določene snovi, »glede tega, kakšna bo dejansko nova zakonodaja, pa nimamo informacij«.

Specifičnih standardov za plenice nimamo

Kot pojasni Barbara Kocjan Slapar, inšpektorica na Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije (ZIRS), v Evropski uniji za plenice za otroke za enkratno uporabo in za pralne plenice ni specifične zakonodaje ali standardov. Zakonska podlaga je Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1) iz leta 2003, za kemijsko varnost pa je treba uporabiti mejne vrednosti za kemijske snovi za posamezne materiale, ki se uporabljajo v teh potrošniških izdelkih. »Omejitve za te snovi so podane v uredbi o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) in uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih,« pove. Poleg tega morajo morebitni dodatki kozmetičnih izdelkov ustrezati tudi uredbi o kozmetičnih izdelkih. Določena pravila veljajo tudi za pralne plenice. Te so lahko iz mikrovlaken (flis, poliestrski mikroflis) ali pa iz naravnih vlaken (bambus, volna konoplja, bombaž). »V tekstilu so lahko škodljive snovi, ki so vlaknom dodane za doseganje ali izboljšanje funkcionalnih lastnosti, lahko pa so prisotne kot ostanki različnih procesov od pridelave do predelave,« pojasni sogovornica. To so denimo policiklični aromatski ogljikovodiki, formaldehid, kovine, organokositrne spojine, primarni in sekundarni aromatski amini, fenoli, benzofenoni …

 

Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Zdravje 2020 in je delno editiran (letnice)

Nazaj na kategorijo zdravje.
(Visited 2.060 times, 17 visits today)