Epidemija in z njo povezane posledice imajo velik vpliv na duševno zdravje vseh ljudi. Ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije covid-19 so zahtevali dolgotrajne in do nedavnega nepredstavljive prilagoditve načina življenja vseh družbenih skupin in sistemov.
Štirinajst mesecev prilagajanj in ukrepov, ki so korenito posegli v osnovne življenjske potrebe po medosebnih odnosih in druženju, družinski podpori ter telesnih aktivnostih, je poglobilo razlike med družinami, otroci in posebej med mladimi.
Lani skoraj 50 % več poskusov samomorov in motenj hranjenja med mladimi
Društvo šolskih svetovalnih delavcev poroča, da se številni otroci in mladostniki vračajo v šole z izgubo motivacije, čustvenimi stiskami, depresivnostjo, anksioznostjo in težavami na socialnem področju. »V letu 2020 je bilo samo na Pediatrični kliniki v Ljubljani zdravljenih za skoraj 50 % več mladostnikov po poskusu samomora in 50 % več otrok in mladostnikov z motnjo hranjenja kot v letu pred tem,« težavo izpostavi dr. Marija Anderluh, dr. med., spec. otr. in mlad. psih.
Število urgentnih obravnav v prvih treh mesecih letošnjega leta pa še narašča. Dostopnost do strokovnjakov s področja duševnega zdravja je bila v Sloveniji že pred tem povečanjem nezadostna. Zdaj pa so se razmere še poslabšale.
Težave z duševnim zdravjem vse pogostejše
»Podatki kažejo, da ima vsaka četrta družina vsaj enega člana, ki ima težave v duševnem zdravju. 6 % ljudi se sooča z depresijo, enako število ljudi ima anksiozne motnje, do 10 % ljudi ima težave zaradi stresnih motenj,« poudari prof. Mojca Zvezdana Dernovšek, spec. psih. in doda, da se Slovenija po samomorilnem količniku uvršča na vrh povprečij (20 samomorov na 100 000 prebivalcev) med evropskimi državami (EU povprečje: 11).
Na drugi strani pa prof. Vesna Švab, spec. psih. poudari: »Posebej veliko nevarnost za duševno zdravje predstavlja povečevanje brezposelnosti in revščine, saj dokazano lahko pripišemo dve tretjini cene duševnih motenj odsotnosti z dela in prezgodnjim upokojitvam.« Znano je, da so duševne motnje tretji najpogostejši vzrok za bolniški stalež. Po podatkih ZZZS v zadnjem obdobju zelo raste bolniški stalež prav zaradi akutnih stresnih motenj.
Vir: NIJZ
