Že marca je NIJZ izdal priporočila, namenjena osebam, tudi otrokom, ki jih zaradi njihovega zdravstvenega stanja COVID-19 najbolj ogroža, in njihovim družinskim članom in negovalcem. Zdaj so še bolj aktualna.
“Uporabljajo se v okoliščinah, ko izjemno ranljiva oseba živi doma, s podporo drugih ali brez nje. Enako velja tudi za izjemno ranljive osebe, ki živijo v ustanovah za dolgotrajno oskrbo, bodisi za starejše ali za osebe s posebnimi potrebami,” so povedali na NIJZ.
Poostrena zaščita je ukrep za zaščito izjemno ranljivih oseb, ki čim bolj zmanjša stike teh oseb z drugimi. Osebam s težkimi osnovnimi zdravstvenimi stanji (navedenimi spodaj), zaradi katerih je tveganje za težek potek COVID-19 veliko, svetujejo, naj dosledno upoštevajo poostrene zaščitne ukrepe, da bodo čim bolj varni.
Katere osebe so izjemno ranljive?
- Osebe po presaditvi čvrstih organov;
- bolniki s specifičnimi vrstami raka:
- bolniki s pljučnim rakom, ki prejemajo kemoterapijo ali radikalno radioterapijo;
- bolniki s krvnim rakom ali rakom kostnega mozda (kot je levkemija, limfom, mielom) ne glede na obdobje zdravljenja;
- bolniki, ki prejemajo imunoterapijo ali drugo vrsto kontinuiranega zdravljenja s protitelesi (IG);
bolniki, ki prejemajo tarčna zdravila, ki lahko prizadanejo imunski sistem (npr. inhibitorji proteinskih kinaz ali PARP inhibitorji); - bolniki po presaditvi kostnega mozga v zadnjih 6 mesecih ali bolniki, ki še vedno prejemajo imunosupresivna zdravila;
- bolniki v težki respiratorni stiski zaradi pljučne fibroze, težke astme ali težke KOPB;
- bolniki z redkimi boleznimi in prirojenimi napakami metabolizma, ki pomembno povečajo tveganje za okužbo (npr. SCID, homozigotna srpasta anemija)
- bolniki z imunosupresivno terapijo, ki pomembno poveča tveganje za okužbo;
- nosečnice s težjo prirojeno ali pridobljeno srčno okvaro
“Poostrena zaščita je pomembna za vašo osebno zaščito, tako pri odločitvi o izvajanju poostrene zaščite, kot pri reševanju vaših težav ali skrbi. V pomoč vam je lahko vaš osebni zdravnik,” poudarja NIJZ.
Kaj pomeni “poostrena zaščita”?
To je ukrep za zaščito izjemno ranljivih oseb, da se zmanjša stike z drugimi kolikor je mogoče. To pomeni, da taka oseba ne sme zapuščati doma in tudi doma zmanjša stike (nenujne stike z družinskimi člani) kolikor je mogoče. Tako se čim bolj zmanjša možnost, da pride v stik z virusom.
Priporočljivi ukrepi:
- Strogo se izogibajte stikom z osebami, ki kažejo znake COVID-19/prehladnega obolenja (visoka vočina, kašelj).
- Ne hodite od doma.
- Ne udeležujte se nobenih druženj (niti z družinskimi člani doma).
- Ne hodite v trgovino ali v lekarno; če vam kdo dostavi hrano ali zdravila naj jih pusti pred vrati, da se zmanjša možnost stika.
- Bodite v stiku z drugimi na daljavo (telefon, internet, družbena omrežja).
- Svojega zdravnika ali druge nujne službe po potrebi kontaktirajte po telefonu ali po spletu (on-line).
- Pogosto si umivajte roke z milom in vodo vsaj 20 sekund, po potrebi jih tudi razkužujte (po tem, ko si obrišete nos, kihnete ali zakašljate, pred in po jedi ali pripravi hrane).
- Ne dotikajte se oči, nosu ali ust z neumitimi rokami.
- Upoštevajte pravilno higieno kašlja (preden zakašljate/kihnete, si pokrijte usta in nos s papirnatim robčkom ali zakašljajte/kihnite v zgornji del rokava). Papirnat robček po vsaki uporabi odvrzite v koš in si nato umijte roke.
Nasveti za oskrbovalce izjemno ranljivih oseb
Če oskrbujete osebo, ki je zaradi svojega zdravstvenega stanja izjemno ranljiva, se držite spodnjih napotkov:
- Zagotavlja se le nujna oskrba.
- Umijte si roke ob prihodu in potem še večkrat z milom in vodo vsaj 20 sekund ali jih po potrebi razkužujte.
- Upoštevajte pravilno higieno kašlja (preden zakašljate/kihnete, si pokrijte usta in nos s papirnatim robčkom ali zakašljajte/kihnite v zgornji del rokava). Papirnat robček po vsaki uporabi odvrzite v koš in si nato umijte roke.
- Ne hodite k oskrbovancu, če se ne počutite dobro in poskusite zagotoviti drugo osebo za pomoč.
- Skrbite za svoje dobro počutje in zdravje.
