Previsok vnos sladkorja – pri kar 87 % mladostnikih

11 novembra, 2020

V ugledni znanstveni reviji Nutrients so bili objavljeni rezultati nacionalne raziskave o prehranskem vnosu sladkorja pri slovenskih mladostnikih, odraslih in starejših odraslih, v kateri so bili tudi identificirani glavni viri sladkorjev v prehrani. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji.

Večina ljudi se sladkorjem zaradi senzoričnih lastnosti težko upre, vendar pa vse več raziskav poroča o negativnih vplivih na zdravje, ki jih povzroča prekomerno uživanje sladkorjev. Svetovna zdravstvena organizacija in številne druge javno-zdravstvene organizacije zato priporočajo, da naj dnevni vnos prostih sladkorjev pri otrocih in odraslih nad dopolnjenim drugim letom starosti ne presega 10% skupnega energijskega vnosa, za dodatne pozitivne učinke na zdravje pa bi morali njihov vnos omejiti pod 5% skupnega vnosa energije, kar za povprečno telesno aktivnega odraslega predstavlja že slabi dve žlički sladkorja na dan.

Kar pri 87% mladostnikih so ugotovili, da je bil dnevni vnos energije s prostimi sladkorji višji od 5%

Ogroženost prebivalcev Slovenije zaradi previsokega vnosa sladkorjev so na Inštitutu za nutricionistiko raziskovali v okviru državnega raziskovalnega projekta »Sladkor v prehrani«, ki ga financirata Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost, v tesni povezavi z nacionalno reprezentativno prehransko raziskavo Si.Menu. V raziskavo je bilo vključenih 1.248 prebivalcev Slovenije, starih med 10 in 74 let.

Ugotovili so, da 44% mladostnikov, 16% odraslih in 19% starejših prebivalcev zaužije več kot 10% energije iz prostih sladkorjev, medtem ko je z upoštevanjem novejših strožjih priporočil stanje precej slabše. “Kar pri 87% mladostnikih smo ugotovili, da je bil dnevni vnos energije s prostimi sladkorji višji od 5%. Mladostniki sicer največ prostih sladkorjev zaužijejo s sladkimi pijačami in sadnimi sokovi, tortami, kolači in pecivom ter mlečnimi izdelki. Med odraslimi in starostniki glavni vir prostih sladkorjev prav tako predstavljajo sladke pijače in torte, kolači in pecivo, na tretjem mestu pa sta se znašla med in namizni sladkor,” povedo na Inštitutu.

Raziskava je pokazala, da so z vidika prekomernega uživanja prostih sladkorjev najbolj problematični otroci oz. mladostniki, kar lahko vodi v različne zdravstvene težave. Ključen nasvet je spodbujanje izbiranja manj sladkih živil, manjših porcij in manj pogosto uživanje takšnih živil.

Nasvete za bolj zdrave prehranske izbire lahko najdete na nacionalnem portalu www.prehrana.si, odličen pripomoček za preverjanje količine sladkorja v živilih in pijačah pa je tudi brezplačna mobilna aplikacija #VešKajJeš.

Nezdrava prehrana vodi v zdravstvene težave v zrelih letih

Neuravnotežena prehrana je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so debelost, srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in rak. Gre za bolezni, ki so tako v Sloveniji kot v razvitem svetu danes najpogostejši vzrok smrti, hkrati pa občutno znižujejo kakovost življenja v zrelih letih.

Priporočil se drži le polovica mladostnikov

Rezultati raziskave so pokazali, da mladostniki, stari med 10 in 17 let, s prostimi sladkorji v povprečju pokrijejo 10,1% dnevnega energijskega vnosa, kar mejno presega priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, medtem ko odrasli (med 18 in 64 leti) ter starostniki (med 65 in 74 leti) v povprečju zaužijejo manj prostih sladkorjev – približno 6% dnevnega energijskega vnosa.

Nina Zupanič, mag. mol. biol., Inštitut za nutricionistiko: »Raziskava je bila narejena na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije, kar pomeni, da je bilo v raziskavo vključenih dovoljšnje število ljudi, da lahko dobljene rezultate z veliko statistično verjetnostjo posplošimo na celotno slovensko populacijo, staro med 10 in 74 let. Rezultati so pokazali, da se priporočil Svetovne zdravstvene organizacije o vnosu prostih sladkorjev pod 10% dnevnega energijskega vnosa drži le okoli polovica mladostnikov, kar je zaskrbljujoče, saj se telo mladostnikov šele razvija, zdrava prehrana pa je za normalen razvoj ključnega pomena. Med odraslimi in starostniki je uživanje prostih sladkorjev občutno nižje, vendar pa velja poudariti, da vse več držav in javnozdravstvenih organizacij zagovarja strožja priporočila, do 5% energijskega vnosa s prostimi sladkorji, saj je dokazov o negativnih učinkih prostih sladkorjev vse več. Po takšnih strožjih priporočilih ima v previsok vnos prostih sladkorjev kar 87% mladostnikov, 56% odraslih in 53% starejših odraslih prebivalcev Slovenije.«

Sladke pijače še vedno glavni vir

Glavni vir prostih sladkorjev v vseh starostnih skupinah predstavljajo sladke pijače, vključno s sadnimi sokovi, kar še dodatno izpostavlja pomen navajanja otrok na pitje vode in nesladkanih čajev že v zgodnji starosti. »Sladke pijače so za žejo povsem neprimerne, saj z njimi v telo vnašamo kalorije, ki nimajo nobenega vpliva na občutek sitosti in jih zato pri naslednjem obroku ne bomo kompenzirali, poleg tega pa imajo izrazito negativne učinke na zdravje,« še dodaja Zupaničeva.

Pomemben delež prostih sladkorjev zaužijemo še s tortami, kolači in drugim pecivom, kar je posledica pri nas zelo žive tradicije domače peke, pa tudi s sladoledi, sadnimi jogurti, medom in marmelado. Študija je še pokazala, da več prostih sladkorjev zaužijejo predstavnice ženskega spola, in manj izobraženi, kar je, kot pravijo na Inštitutu, zelo pomembno za načrtovanje bolj ciljanih ukrepov in aktivnosti, ki bodo dosegli te bolj izpostavljene skupine.

Vir: nutris

Nazaj na kategorijo zdravje.
(Visited 51 times, 1 visits today)