Čeprav potrebujemo malo mineralov, so za nas nujni. »Potrebe po energiji in hranljivih snoveh so od človeka do človeka in od dneva do dneva različne in odvisne od vrste notranjih in zunanjih dejavnikov,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Čeprav so potrebni le v majhnih količinah, pa pomembno funkcijo za naše delovanje opravljajo minerali, anorganske snovi, nujne za sintezo vitaminov v organizmu. Med drugim so odgovorni tudi za razvoj in ohranjanje zdravih mišic, kosti in živčnega sistema.
Pomanjkanje mineralov v telesu je, vsaj pri zdravih ljudeh, redek pojav. Tisti, ki se z njim soočajo, v večini primerov uživajo premalo pestro in preveč predelano hrano. »Če nam s prehrano ne uspe zaužiti dovolj mineralov, jih je smiselno v dieto dodati s pomočjo prehranskih dopolnil,« predlaga Klemen Maček, osebni trener in direktor podjetja KMG.
Vsak mineral ima svojo funkcijo
Najbolj pogost mineral v telesu je kalcij, ki vpliva na kosti, živčevje in mišice. Priporočen dnevni vnos kalcija naj bi dosegal 800 mg. Na nacionalnem portalu prehrana.si podajo primer, kaj vse moramo zaužiti v enem dnevu, da v telo vnesemo dovolj kalcija: 2,5 dl tekočega jogurta, jajce, 150 g kuhane špinače in 30 g sira.
Eden pomembnejših mineralov za človeka je tudi magnezij. »Sodeluje v več kot 300 različnih encimskih reakcijah ter pri presnovi drugih mineralov, ključen je za krčenje in sproščanje mišičnih vlaken, skrbi za rast in ohranjanje močnih kosti in zob, za normalno delovanje živčevja …,« pojasni Pristavčeva. Povečane potrebe po njem imajo športniki, osebe, ki opravljajo miselno naporno delo, in osebe, ki zaužijejo več alkohola. »Poleg tega lahko magnezij pri ženskah pomaga blažiti simptome PMS,« doda Pristavčeva.
Ne preveč ne premalo
»Znak, da nam ga v telesu primanjkuje, so mišični krči, padec krvnega sladkorja in koncentracije, nespečnost, bolečine v sklepih in razdražljivost,« pojasni Maček in doda, da je po drugi strani prav tako treba paziti, da ga ne zaužijemo preveč, saj lahko v tem primeru pride do prebavnih težav, šibkosti mišic, nizkega krvnega pritiska, slabosti …
Priporočen dnevni vnos magnezija je nekoliko manjši kot pri kalciju, in sicer 375 mg. Vseeno pa takšni količini zadostimo šele, ko dnevno zaužijemo denimo 100 g ovsenih kosmičev, skodelico kuhane špinače, dve rezini rženega kruha, kratko kavo in skodelico kuhanega divjega riža. »Magnezija ljudem pogosto primanjkuje – v osnovi ga je premalo že v zemlji, telo pa ga porablja še za svoje procese. Ko začutimo, da se redno pojavljajo mišični krči, smo brez energije, slabo spimo ali nas bolijo sklepi, je možno, da potrebujemo malo več magnezija. Seveda pa se je zmeraj dobro posvetovati z zdravnikom,« svetuje Maček.
Pristavčeva priporoča, da najprej poskrbimo za uravnoteženo prehrano. »Šele nato pridejo na vrsto dopolnila. Odličen vir magnezija so tudi mineralne vode, saj ga iz semen, oreščkov in zelenolistne zelenjave, ki so sicer z magnezijem bogati viri, zelo slabo izkoristimo,« pravi. V kateri obliki ga bomo dodajali, je odvisno od posameznika, a Pristavčeva opaža, da se zelo dobro izkaže v obliki citrata.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Zdravje 2019.
