Mladi v Sloveniji vse bolj zadovoljni, še vedno pa pogosta nasilje in alkohol

20 maja, 2020

Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije kaže, da se je v Sloveniji v zadnjih letih med mladostniki povečalo zadovoljstvo z življenjem in izboljšala samoocena zdravja, kot so danes sporočili z NIJZ. Hkrati podatki kažejo, da je med mladimi pri nas pogosto prisotno nasilno vedenje in uporaba alkohola.

Od leta 2002 do 2018 so se med slovenskimi mladostniki zmanjšala tvegana vedenja, in sicer: tedensko in dnevno kajenje, opitost in tedensko pitje. Povečalo pa se je zadovoljstvo z življenjem in ocena zdravja. Leta 2018 je več mladostnikov redno zajtrkovalo, uživalo sadje in zelenjavo kot leta 2002. “Razveseljujoče je, da se je znižal odstotek mladostnikov, ki redno uživajo sladkane in energijske pijače, zvišal se je odstotek redno telesno dejavnih,” poudarja NIJZ.

V obdobju od 2002 do 2018 se je pomembno povečalo redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov, vendar pa smo, kot navaja NIJZ, glede na ostale države med tistimi z manj mladostniki, ki redno doživljajo več simptomov. Zvišal se je odstotek mladostnikov, ki so trpinčili vrstnike, in odstotek trpinčenih med 15-letniki. Zvišal se je tudi delež mladostnikov, ki so se v zadnjih 12-ih mesecih poškodovali in so zaradi tega potrebovali zdravstveno oskrbo.

Pitje in kajenje še naprej upadata, vendar število trenutnih uporabnikov alkohola in tobaka ostaja veliko med 15-letniki, alkohol je najpogosteje uporabljena substanca. Ede od petih 15-letnikov (20%) je bil v življenju opit dvakrat ali več, skoraj eden od sedmih (15%) pa je bil opit v zadnjih 30-ih dneh.

Stres zaradi šole

V obdobju od 2002 do 2018 se je odstotek 11- in 13-letnih mladostnikov, ki imajo radi šolo, znižal, povečal pa se je odstotek 15-letnikov, ki imajo radi šolo, izboljšala se je tudi podpora sošolcev. Občutek obremenjenosti zaradi šole se je pri 11-letnih in 15-letnih dekletih zvišal, pri fantih v istih starostnih skupinah pa se je znižal. Podatki kažejo tudi, da so slovenski 15-letniki med bolj zadovoljnimi s šolo in da mladostniki doživljajo podporo s strani sošolcev in ne kažejo veliko znakov problematične rabe socialnih medijev. Ostaja še izziv, kako zmanjšati občutke obremenjenosti s šolo, ki pa je, kot predvideva NIJZ,  verjetno tudi širše družbeno pogojen.

Poročilo kaže tudi, da v približno tretjini držav v primerjavi z letom 2014 narašča število mladostnikov, ki se počutijo pod stresom zaradi šole in zmanjšuje število tistih, ki poročajo, da imajo radi šolo. V večini držav se doživljanje šole poslabšuje s starostjo. »Zaskrbljujoče je, če nam mladostniki govorijo, da njihovo duševno počutje ni dobro. To sporočilo moramo jemati resno, saj je dobro duševno zdravje bistven del zdravega mladostništva,« je dejala dr. Jo Inchley, HBSC mednarodna koordinatorica z univerze v Glasgowu.

 

 

Nazaj na kategorijo zdravje.
(Visited 71 times, 1 visits today)