Kakšne so posledice obremenjujočih izkušenj v otroštvu?

10 junija, 2020

Ugotovitve nove raziskave kažejo, da so posledice travm v otroštvu tako fizične kot duševne bolezni pa tudi povečana tvegana vedenja.

 

Po raziskavi je tri četrtine anketiranih v otroštvu doživelo vsaj eno obremenjujočo izkušnjo, kar četrtina pa jih je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah. Pri teh velja, da imajo večjo verjetnost za različne fizične in duševne bolezni, psihosomatske simptome in tvegana vedenja.

Raziskavo o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu in njihovo povezanost s funkcioniranjem v  odraslosti  sta izvedla Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu (okrajšano OIO) so, kot pojasnjujejo, potencialno travmatični dogodki oz. dogajanje do 18. leta starosti. V študijah OIO se največkrat meri 10 kategorij obremenjujočih izkušenj. Pet vrst obremenjujočih izkušenj je osebnih: psihično, fizično, spolno nasilje (oz. zloraba) ter psihično in fizično zanemarjanje. Drugih pet vrst izkušenj pa se navezuje na preostale družinske člane oz. člane gospodinjstva: nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost ali duševna bolezen oz. motnja, kriminalno dejanje ter razveza staršev oziroma prekinitev stika med otrokom in starši zaradi smrti starša, zapustitve ipd. V zadnjih letih raziskovalci merimo še dodatne obremenjujoče izkušnje v otroštvu, npr. življenje v revščini, izkušnjo nasilja ali kriminala v skupnosti, izkušnjo diskriminiranosti, izrazito negativne izkušnje z vrstniki in šolo ipd.

Kako je v Sloveniji?

V Sloveniji so lani prvič ugotavljali razširjenost OIO ter povezave OIO z zdravjem posameznikov in
različnimi vidiki njihovega funkcioniranja in kakovosti življenja v odraslosti. Raziskali so tudi nekatere
pozitivne izkušnje v otroštvu ter različne vidike psihične odpornosti in z zdravjem povezanega življenjskega sloga v odraslosti.

“Rezultati kažejo, da je večina (76,5 %) anketiranih v otroštvu doživela vsaj eno obremenjujočo izkušnjo
od desetih. V povprečju so anketirani poročali o 2,4 OIO. Kar 27,3 % udeležencev raziskave je poročalo o
štirih ali več OIO. Pri slednjih je po dosedanjih študijah tveganje za neugodne izide največje,” poročajo z NIJZ.

Največ, prek 55 % jih je poročalo o čustvenem nasilju, sledi pa fizično nasilje s prek 42 %, za tem pa (30 %) izguba, zapustitev ali ločitev staršev.

Preberite tudi: Zakaj je vedno več otrok na antidepresivih?

O povprečno višjem številu OIO po navedbah NIJZ poročajo:
• ženske,
• osebe, stare med 46 in 55 let,
• nižje izobraženi (osnovnošolska ali poklicna izobrazba),
• tisti s podpovprečnim materialnim stanjem v odraslosti (samoocena),
• tisti, katerih starši so (bili) manj izobraženi (starši z osnovnošolsko izobrazbo),
• tisti, ki so živeli v revnejših družinah (podpovprečno ocenjen materialni položaj izvorne družine).

Posledice travmatičnih izkušenj: od bolezni do utrujenosti …

Slovenska raziskava je pokazala, da imajo osebe, ki so doživele štiri ali več kategorij izpostavljenosti osnovnim 10 OIO, v primerjavi s tistimi, ki niso doživele nobene, višje obete za naslednje (diagnosticirane) bolezni ali zdravstvene težave (kontrolirano po starosti, spolu in izobrazbi):
• do 1,9-krat višje obete za: alergije, astmo, bolezni ščitnice, ginekološke bolezni, kronične bolečine v
hrbtenici ali sklepih, luskavico;
• 2- do 3,9-krat višje obete za: debelost, kronične kožne bolezni, kronične bolezni dihal, kronične
bolezni prebavil, revmatoidni artritis, kronične ledvične bolezni, migreno, srčne bolezni, vsaj eno
kronično telesno bolezen;
• 4- do 5,9-krat višje obete za: sindrom kronične utrujenosti.

… od alkohola do samomorov

Kar zadeva diagnosticirane duševne motnje in tvegana vedenja, imajo osebe s štirimi ali več OIO, v primerjavi s tistimi brez OIO, višje obete za naslednje (kontrolirano po starosti, spolu in izobrazbi):
• do 1,9-krat višje obete za: vsakodnevno kajenje, tvegano pitje alkohola, splav (umetna prekinitev
nosečnosti), mladoletniško nosečnost;
• 2- do 3,9-krat višje obete za: samooceno zasvojenosti s tobakom, samooceno zasvojenosti s spletnimi igrami;
• 4- do 5,9-krat višje obete za: anksioznost, depresijo, motnje hranjenja, motnjo pozornosti in hiperaktivnosti, zasvojenost, vsaj eno diagnosticirano duševno motnjo, redno rabo prepovedanih drog,
uporabo uspaval in protibolečinskih zdravil po lastni presoji, samooceno zasvojenosti z alhokolom
in s pornografijo in/ali spolnostjo;
• 6-krat in še višje obete za: samomorilne poskuse.

Raziskava je pokazala tudi, da več kot imajo posamezniki OIO, manjše je njihovo zadovoljstvo z življenjem.

 

Vir: NIJZ

 

Nazaj na kategorijo zdravje.
(Visited 102 times, 2 visits today)