Prvi obisk zobozdravnika bo pomembno vplival tudi na prihodnje, menijo strokovnjaki. K strahu pred zobozdravnikom velikokrat pripomorejo starši s »strašenjem« in pripovedovanjem osebnih prigod iz svojega otroštva, a z novo tehnologijo dela in drugačnim pristopom so zobozdravniški posegi postali precej manj boleči in do pacienta prijazni.
Večina staršev se sprašuje, kdaj je otroka treba prvič odpeljati k zobozdravniku in zakaj je to pomembno. Simona Knific Vesel, ustna higieničarka, in Gregor Vesel, zobozdravnik, ki skupaj vodita Ustni wellness Vesel, pojasnjujeta, da je prvi obisk z otrokom namenjen predvsem spoznavanju otroka z zobozdravniškim okoljem in psihološki podpori staršem ter otroku, zato ne sme trajati predolgo oziroma več kot 10 minut. Predlagata, naj starši na prvi pregled pripeljejo otroka, ko je star približno leto dni, saj so zobje, kolikor jih je do takrat že zraslo, zdravi. »Prvi obisk naj ne bo posledica pojava zobne gnilobe ali bolečin v zobeh,« poudarjata in dodajata, da to v praksi še vedno večkrat vidijo.
»Pri prvem obisku je najpomembnejše, da se med nami vsemi – otrokom, starši in zobozdravniškim osebjem –, vzpostavi sočuten in razumevajoč sproščen odnos, ki bo pomembno vplival na prihodnje obiske in sodelovanje otroka,« pojasnjujeta sogovornika in priporočata, da obiščete strokovnjaka, ki ga že poznate oziroma ga obiskujete starši sami, »saj ga obiskujete zaradi odnosa, ki ga imate, in zaupanja«.
Potek prvega obiska je odvisen od otrokovega sodelovanja
Na prvem pregledu se starši s strokovnjakom pogovorijo o morebitnih splošnih boleznih in drugih otrokovih posebnostih, uživanju zdravil, o prehrambnih navadah in ustni higieni ter o morebitnih razvadah. »Če otrok lepo sodeluje, lahko terapevt že opravi kratek pregled zob z uporabo stomatološkega zrcala in sonde, preveri zdravje otrokove ustne votline, njegovo dihanje, oceni pravilnost miofunkcionalnih navad ter tveganje za nepravilen razvoj obraznega dela in za razvoj zobne gnilobe. Če so kariozne spremembe že prisotne, oceni njihovo aktivnost in pripravi načrt za morebitno zdravljenje,« potek pregleda opišeta strokovnjaka.
Nato staršem in otrokom prikažejo tehnike za nego zob in ustne votline z ustreznimi pripomočki in, kar je najpomembnejše, določijo čas rednih preventivnih obiskov oziroma po potrebi izvajanje drugih preventivnih strokovno izvedenih terapij ustne higiene. Če je potrebna specialistična obravnava, starše strokovnjak napoti k ustreznemu zdravstvenemu delavcu, dodajata sogovornika. Na rednih pregledih, ti so potrebni na štiri do šest mesecev, pa strokovnjaki preverjajo stanje zobovja zaradi hitrejše možnosti razvoja zobne gnilobe in spremljajo razvoj cele ustne votline ter obraza otroka.
Pomembno je, da govorimo resnico
Vendar se pogosto zgodi, da se otroci zobozdravnikov bojijo, zato tudi starši ne vedo, kako se spopasti s tem in kako otroka pripraviti na pregled – še posebej, če vedo, da bo morda boleč. »Pomembno je, da otroku vedno govorimo resnico. Ne zagotavljamo mu, da bo zobozdravnik zobe samo pogledal, če predvidevamo, da bo potreben poseg,« pravita sogovornika. Obenem pa »potolažita«, da so z novo tehnologijo dela in drugačnim pristopom zobozdravniški posegi postali precej manj boleči in prijazni do pacienta, zato je strah pred zobozdravnikom nepotreben.
»Če otrok pričakuje eno, zobozdravnik pa naredi nekaj drugega, se temu upravičeno upre z jokom, grizenjem, brcanjem in drugačnim odporom. Lahko izgubi zaupanje v starša in zobozdravnika. Kot starši morate prevzeti svoj del odgovornosti za poseg. Pred otrokom ni primerno razpravljati o morebitnih lastnih negativnih izkušnjah v zobni ordinaciji. Otrok te pogovore spremlja in si ustvarja sliko, še zlasti, če nima pozitivne izkušnje,« poudarita strokovnjaka.
Tudi starši se morajo posvetiti svojim zobem in ustni votlini
Kot opažata v praksi, najpogosteje s prvim pregledom odlašajo ali prepozno ukrepajo tisti starši, ki imajo negativno izkušnjo iz otroštva in posledično še vedno strah pred zobozdravniškimi posegi. »Za starše je pomembno, da spoznajo svojo ustno votlino, težje predele za čiščenje, načine, kako jih očistiti in katere pripomočke pri tem uporabiti,« pravita strokovnjaka. Če z ustnim higienikom še niso v rednem stiku, je pametno, da ga čim prej obiščejo. »To je prvi korak za dobro domačo podporo ustne nege otroku skozi različna starostna obdobja,« poudarita.
Svetujeta tudi, da starši otroka že zgodaj pripravijo na prvi pregled, in sicer tako, da njih ali svoje sorojence spremlja na njihovem pregledu. Ker starš terapevta pozna, je pomirjen in zato je pomirjen tudi otrok, opažata sogovornika. Otroka lahko na srečanje z zobozdravnikom pripravijo tudi z branjem pravljic in slikanic, da se vzpostavi pozitiven odnos do zobozdravnika.
Oblizovanje dude ali žličke ob hranjenju za otroka ni dobro
Zobozdravnik Blaž Knez pa meni, da bi otrokova mati na prvi posvet k zobozdravniku morala že pred zanositvijo. »V nosečnosti se namreč zelo spremeni hormonsko stanje organizma, saj morajo biti sluznice nosečnice zelo ‘sočne’, torej dobro prekrvljene, kar omogoči dobro prehrano in razvoj otroka. Obenem pa prav te ‘sočne’ sluznice omogočajo tudi obsežen razvoj mikroorganizmov v materinih ustih. Ti mikroorganizmi lahko povzročijo veliko škode na zobeh ali dlesnih mamice že med nosečnostjo, pa tudi med dojenjem in pozneje,« pojasni. Že takoj ob rojstvu (ali pozneje) lahko neozaveščena mamica tako prenese svoje mikroorganizme tudi v otrokova usta. »Otrokova usta imajo pravico, da si izberejo lastne mikroorganizme, ki bodo stanovali tam. Dobijo jih ob svojem seznanjanju s svetom, ko nesejo v usta skoraj vse. Mamin izbor ustnih mikroorganizmov (recimo oblizovanje žličke ob hranjenju, dude in podobno) je za otroška usta neprimeren,« poudarita.
Obdobje med hranjenji mora biti čim daljše
Ko mati dojenčka pripelje na prvi pregled k zobozdravniku, dobi »navodila za uporabo«, pravi Knez. »Zelo pomembno je, da prehranjevanje opravi hitro,« sogovornik opozori na eno od pravil. Razlog za to je, da hrana povzroči znižanje pH-vrednosti v ustih, zato se ob prehranjevanju zobje začnejo raztapljati. Po zaužitju hrane se kislo okolje v ustih postopoma nevtralizira in sledi remineralizacija začetnih poškodb, ki jih je povzročilo prehranjevanje. »Gre za vračanje mineralov iz sline v zobe. Če je obdobje do naslednjega uživanja hrane daljše in neprekinjeno, se s tem temeljiteje zapolnijo vrzeli v mineralni strukturi zob,« pojasni Knez. Za vračanje mineralov v zobe pa je pomembna tudi čistost zob. »Pod oblogami ta proces ni mogoč. Nasprotno, tam poteka nepretrgano raztapljanje mineralov iz zob. Zobe je torej treba čistiti s krtačko od prvega dneva, ko izrastejo. Otrok bo sposoben samostojnega čiščenja zob šele ob prehodu v puberteto. Do takrat pa mora osvojiti potrebo po ohranjanju zobne higiene,« doda strokovnjak. Meni, da otroka na obisk pri zobozdravniku ni treba posebej pripravljati, saj da je »najboljša priprava redno in temeljito umivanje zob ter upoštevanje prehranskih priporočil«.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Zdravje 2020.
