Gripa in prehlad: Čez 7 dni bo bolje

27 januarja, 2020

Gripa in prehlad sta v polnem razmahu po celi Slovenije. šolske klopi so na pol prazne, farmacevtka v lokalni lekarni pa je ob nakupu zaloge zdravil za lajšanje simptomov za celo družino in tarnanju, da smo vsi zboleli, reče: “Danes je čudno, če kdo ni bolan.”

Gripa in prehlad sta zelo nalezljivi virusni obolenji, značilni za zimski čas, ko več časa preživimo v zaprtih prostorih in smo tako v tesnejših stikih. Širita se s kašljanjem, kihanjem in dotikom. Navadni prehlad povzroča več kot 200 različnih vrst virusov in je nenevaren, pri gripi pa so lahko zapleti pogostejši.

Kaj je temelj za dobro odpornost?

Specialistka družinske medicine dr. Barbara Mazej Poredoš je pred časom za našo revijo poudarila, da je temelj za dobro odpornost zdrav način življenja, torej uravnotežena prehrana, vsakodnevna telesna dejavnost, skrb za higieno rok, dovolj spanja, izogibanje stresu, zadovoljujoči medosebni odnosi in zaščita pred okužbo, kar navadno pomeni, da se ne zadržujemo v prostorih, kjer je veliko ljudi. Obolenje gripe in prehlada naše telo običajno premaga samo.

Pri prehladu se pojavijo nahod, slabo počutje, glavobol, dražeč kašelj, bolečine v žrelu in le blago povišana telesna temperatura. Pri gripi se omenjenim simptomom pridruži še vročina nad 38 °C in bolečine v mišicah.

7 dni z zdravili, 1 teden brez njih?

Ljudski rek pravi, da gripo in prehlad pozdravimo v sedmih dneh tako z zdravili kot brez njih. Načeloma naj bi vsa poznana zdravila brez recepta le blažila simptome, obolenja pa naj ne bi premagala oziroma hitreje pozdravila.

Zdravnica je pojasnila še, da zaenkrat ni bilo opravljenih dovolj kakovostnih raziskav, da bi lahko zanesljivo ocenili njihovo učinkovitost. Praviloma zadostuje lajšanje simptomov, kot so počitek do okrevanja, uživanje dovolj tekočine, nižanje povišane telesne temperature in lajšanje bolečin (npr. s paracetamolom, aspirinom ali drugimi protivnetnimi učinkovinami). Velja opozoriti, da se pripravki z aspirinom pri mlajših od 18 let, odsvetujejo. Tudi kašelj po nekaj dneh običajno mine sam od sebe. Ob določenih indikacijah se lahko zdravnik odloči za predpis specifičnega protivirusnega zdravila.

Antibiotiki pri gripi in prehladu ne pomagajo, saj gre za virusni obolenji in ne bakterijski.

Gripo moramo preboleti v postelji

Tudi navadna gripa je lahko nevarna, če se ne umirimo in si ne pustimo časa za okrevanje. Nikakor je ne poskušajmo preboleti ‘stoje’ oziroma na delovnem mestu. »Zapleti navadnega prehlada so zelo redki, pri gripi pa relativno pogostejši. Kadar imamo povišano telesno temperaturo, odsvetujemo fizične napore, popiti pa je treba več tekočine, saj naš organizem zaradi vročine več izgublja. Pri pridruženih kroničnih boleznih je počitek še toliko bolj pomemben,« je svetovala dr. Mazej Poredoševa.

Najpogostejši zaplet gripe je pljučnica, pri prehladu se lahko razvije vnetje obnosnih votlin ali vnetje srednjega ušesa. Če gripa in prehlad trajata dlje kot teden dni, je po nasvetu stroke smiseln obisk pri zdravniku. Takojšen obisk pri zdravniku pa je potreben v primeru težkega dihanja, omotice, bolečin v prsih ali trebuhu, bruhanja, zmedenosti, zmanjšanem izločanju urina oziroma drugih alarmantnih znakih.

Utrujenost po gripi traja lahko še nekaj tednov, zapleti pri gripi pa so pogostejši pri ranljivejših skupinah, kot so starejši od 65 let, kronični bolniki, osebe z izrazito povečano telesno težo, nosečnice in mlajši otroci, predvsem mlajših od dveh let. Pri teh skupinah je večkrat treba zdravljenje v bolnišnici. Še posebej pri starejših in kronično bolnih so lahko zapleti tudi usodni, zato bi zdravniki poudarjajo pomen pravočasnega cepljenja.

Preventiva: umivanje rok in kašljanje v rokav

Za preprečevanje širjenja okužb poskrbimo tudi z umivanjem rok. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, da je poleg vzdrževanja dobrega imunskega sistema skrb za čiste roke eden najpomembnejših preventivnih ukrepov pri preprečevanju širjenja mikrobov in potencialnih okužb. Številne bolezni se širijo prav preko kontaminiranih rok, ki so glavni prenašalec mikrobov na različne površine in ljudi. Ti mikroorganizmi so največkrat vzrok za različna obolenja. S preprostim ukrepom, kot je temeljito umivanje rok, lahko te mikroorganizme z rok odstranimo in tako preprečimo razvoj bolezni. Na Inštitutu svetujejo, da si roke umijemo vsakič, ko smo si obrisali nos, kihnili ali kašljali. Pri kihanju ali kašljanju si usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo oziroma, če ga nimamo, kašljajmo in kihajmo v rokav in tako ohranimo roke čiste.

 

Nazaj na kategorijo zdravje.
(Visited 205 times, 1 visits today)