Šlo se je za dobrih 15 cm velikega kuščarja, ki se še dandanes po vsem tem času in obrnjenih erah ponaša s prav posebnim nazivom – velja za prvega pravega kuščarja na svetu.
Prej so sicer že živele mnogoštevilne vrste plazilcev, a po današnjih kriterijih niso sodile med prave kuščarje. Fosili Megachirella wachtleri so bili najdeni v naši neposredni bližini v Dolomitih oziroma razširjenem področju Južne Tirolske in vsekakor lahko sklepamo, da je potemtakem ta najstarejši kuščar živel tudi v naših krajih. Videl je svet, ki ga niso videli še niti dinozavri, saj so ti svet naselili šele dobrih 10 milijonov let kasneje in kar 230 milijonov let tega.
Čas in evolucija sta šla z roko v roki in po vseh mogočih spremembah sveta, izumrtju dinozavrov in še mnogoterih dogodkih, ki si jih ljudje lahko komajda predstavljamo so mnogoštevilni nasledniki malega wachtlerija preživeli vse do danes – pa čeprav mnogi niso kaj dosti večji od njega. Njegova širša pradomovina je danes postala dom devetim vrstam, ki jih lahko posamezne najdemo vse od morja in sečoveljskih solin in vse do vršacov Julijskih Alp.
Vrste kuščarjev v Sloveniji
V naši podalpski deželi torej lahko zasledimo navadnega zelenca (Lacerta viridis), martinčka (Lacerta agilis), črnopikasto kuščarico (Algyroides nigropunctatus), Horvatovo kuščarico (Iberolacerta horvathi), najbolj znano pozidno kuščarico (Podarcis muralis), kraško kuščarico (Podarcis melisellensis), primorsko kuščarico (Podarcis siculus), najvišje živečo živorodno kuščarico (Zootoca vivipara) in breznogega in vsem poznanega prebivalca vseh vrtov – slepca (Anguis fragilis).
Navadni zelenec nosi primat največjega avtohtonega kuščarja in navadno lahko zraste tudi 40 cm, izjemoma v dobrih pogojih z dovolj hrane tudi več. Njegovi priljubljeni habitati so prisojna območja z nizkim grmičevjem in skalovjem, ne brani se pa niti zidovja in škarp, ki jih postavijo človeške roke. Prepozna se jih po značilni zeleni barvi, ki se pri podbradku samcev lahko prelije tudi v kontrastne modre odtenke.
Martinček je bližnji sorodnik z istega rodu in je nekoliko manjši, še vedno pa primerno velik z 20 do 30 cm in kljub drugačni barvi in vzorcu zamenjan za zelenca. Prav tako se prehranjuje z žuželkami in zelo rad preživlja dni ob nastavljanju sončnim žarkom.
Največkrat vidimo pozidno kuščarico
Od kuščaric je najpogostejša pozidna kuščarica, ki je tudi največkrat opažena in nasploh plazilec, ki je prisoten v praktično vseh regijah in v kar najrazličnejših okoljih, mestih in nadmorskih višinah. Opaziti jo je tako v različnih odročnih gozdnih prisojnih habitatih kot tudi v naseljih in v bližini človeških bivališč, kjer večino časa prebije na zidovih, od koder tudi izvira njeno ime. Napačno se jo tudi že kar zakoreninjeno enači z martinčkom in se jo tako tudi rado poimenuje, čeprav se gre za drugo vrsto in rod in ogromno razliko že v velikosti. Zraste do dobrih 15 cm in je navadno sivo – rjave barve, medtem, ko se martinček ponaša še s travno zelenim odtenkom pri strani in hrbtno črto pri samcu in nekoliko bolj enotno rjavo barvo pri samički. Nekatere osebke krasijo še bočne proge s temnimi pikami, vendar ne vseh.
Populacije posameznih vrst se razlikujejo in vse ne sodijo pod ogrožene, hkrati pa vse spadajo pod zaščitene in zato je prav, da jim po potrebi ponudimo roko in poskrbimo za njihovo varnost in še kako prepotreben obstoj še naprej.
Zakaj so kuščarji tako pomembni?
Predstavniki kuščarjev so pomembni gradniki ekosistema in njihova prisotnost močno prispeva biotski raznolikosti. V prvi vrsti uravnavajo mnogokrat preveč namnožno populacijo žuželk in so tako naši prijatelji in zavezniki na polju ali zgolj na vrtičku, kjer nam ne morejo narediti prav nobene škode in je njihova prisotnost samo plus in blagoslov. Poleg tega so tudi indikatorji zdravega okolja.
Kaj storiti, če kuščar zaide v našo hišo?
Čeprav med ljudmi že stoletja krožijo raznorazni mi, i so nam kuščarji popolnoma nenevarni in se stika s človekom izognejo, res pa lahko ob nevarnosti in ob strahu za svoje življenje in obstoj ugriznejo. Ugriz ni nevaren in v mnogo primerih tudi ne zelo boleč. V poletnih mesecih se včasih zgodi, da kuščarica ali zelenec zatavata v naše domovanje in zato se mnogi sprašujejo, kako jih lahko kar najhitreje in najvarneje spravijo nazaj ven. Odgovor se skriva v preprostih delovnih rokavicah ali drugi tkanini, s katero žival previdno primemo in se obenem zaščitimo pred ugrizom ter jo nato ob pomoči širše pleskarske kangle (hobuka) najlažje odnesemo nazaj ven in izpustimo nazaj v varno okolje, kamor tudi sodijo.
Kako jim lahko pomagamo?
In še en namig za tiste z vrtom ali pa zgolj dvoriščem, kjer se zadržujejo kuščarji: v vročih poletnih dneh jim na več koncev v plitve podstavke za korita nalijte vodo, da se odžejajo in okrepijo še oni. Ni lahko cele dneve loviti žuželke in skrbeti za stabilne populacije le teh na vašem vrtu. Hvaležni vam bodo.
Prberite tudi: : Poznate vseh 12 vrst kač v Sloveniji? Vse so zaščitene!
