Med najbolj znanimi vrstami je velikonočnica, ena redkih predstavnic stepskih rastlin v Sloveniji, ki ima veliko zgodovinsko in simbolno vrednost. Nahajališče velikonočnice na Boču je med najbolj obiskanimi prav v spomladanskem času okoli velike noči.
Kratek dokumentarni film Velikonočnica – Simbol varstva narave Boča je delo naravoslovnega fotografa, režiserja in producenta Mateja Vraniča.
Štajerski Triglav – bogati gozdovi in suhi travniki
Boč, imenovan tudi Štajerski Triglav, predstavlja najvzhodnejši del Karavank. Zaradi pestrosti kraških pojavov (kraške jame, kraški izviri, vrtače, požiralniki) velja za območje osamelega krasa. Takšna pestrost kraških pojavov v tem delu Slovenije je izjemno redka. Na tem območju je malo obdelovalnih površin, med njimi so najpogostejši travniki in pašniki.
Na območju Boča, Haloz in Donačke gore prevladujejo bukovi gozdovi, na posebnih rastiščih pa rastejo združbe hrasta z gabrom, na pobočnih gruščih pa javorja. Na suhih travnikih so pogoste tudi kukavičevke, poznane tudi kot divje orhideje.
Tu so ustrezne razmere za pomembne vrste Nature 2000: hrošče (alpski in bukov kozliček, brazdar, močvirski krešič, rogač, škrlatni kukuj), metulje (črtasti medvedek), netopirje (dolgokrili netopir, mali in veliki podkovnjak, širokouhi netopir, veliki navadni netopir), dvoživke (hribski urh) in rake (navadni koščak).
Prizadevanja planincev za ohranjanje velikonočnice
Med rastlinskimi vrstami Nature 2000 je simbol območja velikonočnica, predstavnica dobro ohranjenih suhih travišč.
Območje Boča je v naravovarstvenih krogih in tudi v širši slovenski javnosti zagotovo najbolj znano po nekdaj največji, danes pa le še najbolj znani slovenski populaciji velikonočnice. Njeno cvetenje vsako pomlad odmeva v javnosti, še posebej pa so, kot poudarjajo v Naturi 2000, nanjo ponosni tamkajšnji planinci iz Planinskega društva Poljčane, ki so tudi ključni akter varovanja velikonočnice: “Na stotine prostovoljnih ur članov PD Poljčane je bilo že porabljenih za vzdrževanje infrastrukture na Bočki ravni, za skrb za ohranjanje nahajališč ter usmerjanje obiskovanja v času cvetenja. Že vrsto let tako s svojimi aktivnostmi skrbijo, da bi se velikonočnica ohranila.”
Tudi na slovenskih nahajališčih upada številčnost
Velikonočnica, imenovana tudi veliki kosmatinec, velikonočna roža ali ušivka, je ime dobila po krščanskem prazniku velike noči, saj se pojavi v zelo zgodnji pomladi. Cveti od februarja do sredine aprila. O dolžini življenja posamezne rastline ne vemo veliko, a zanesljivo živijo več desetletij. Velikonočnica je ena redkih predstavnic stepskih rastlin pri nas in se pojavlja le v vzhodni Sloveniji.
Nahajališča v Sloveniji (zelo znano je tudi na Ponikvi) predstavljajo zahodni rob sicer bolj kontinentalnega območja zemljepisne razširjenosti. V zadnjih desetletjih je kljub velikim naporom za varstvo in ohranjanje slovenskih nahajališč opažen upad številčnosti populacij.
