Razstrupljevalne diete so pred poletjem zelo popularne, kaj pravi znanost?

26 maja, 2021

Razstrupljevalne in detoks diete so spomladi vedno znova aktualne. Obljubljajo super zdrave učinke na telo: z njimi naj bi se znebili strupov v telesu, skupaj z njimi pa tudi celulita in kakšnega kilograma, ki se je nabrl čez zimo v obliki maščobnih zalog. Pa imajo tudi kakšno znanstveno podlago?

Ponavadi gre za nekajdnevni post, ki mu sledi stroga dieta surove zelenjave, sadja in vode (ponavadi v obliki sokov). Nekatere diete vključujejo tudi določena zelišča ali prehranske dodatke, ki naj bi vezali strupe, ki jih potem izločimo, včasih obenem priporočajo tudi čiščenje črevesja (na prav tak način kot pred nekaterimi zdravstvenimi posegi).

Kakšni so učinki?

Nekateri poročajo, da imajo več energije in se lažje osredotočijo, drugi se v “času čiščenja počutijo slabo, lahko se pojavijo glavoboli, saj se telo upira nenadni spremembi. A dokazov, da razstrupljevalne diete odstranijo strupe iz telesa, je, kot pravijo na kliniki Mayo, malo. Ledvice in jetra so na splošno zelo dobri očiščevalci.

Zakaj torej dobro počutje? Stroka pravi, da zato, ker iz prehrane izločimo vsa procesirana živila, sladkor, trde maščobe. Že nekaj dni brez take hrane prispeva k boljšemu počutju. Priporočajo pa posvetovanje z zdravnikom in da se zavedamo tudi morebitnih stranskih učinkov – utrujenosti. Dolgotrjen post lahko vodi tudi v pomanjkanje vitaminov in mineralov. Misliti moramo tudi na dehidracijo, posebej, če se odločimo čistiti tudi črevesje (možni so tudi trebušni krči, slabost, bruhanje). Predvsem pa blj kot kratke diete, strokvnjaki priporočajo dolgoročno zdravo prehrano, ki temelji na sadju, zelenjavi, polnovrednih žitaricah in pustem mesu.

Kakšne strupe naj bi odstranili?

Na nacionalnem portalu o hrani in prehrani so se tudi dotaknili teme razstrupljanja. “Na tržišču je kopica prehranskih dopolnil, ki obljubljajo detoksifikacijo, čeprav nobeno izmed teh ne pove, za kakšne strupe deluje, še manj, kako. In čeprav se sliši mikavno, da lahko samo v nekaj dneh ali tednih iz telesa »odplaknemo« vse, kar smo z leti nezdravega življenjskega sloga vnesli v telo, naše telo žal ne deluje na tak način,” pravijo.

Naše telo s presnovo vsakodnevno proizvede kopico odpadnih produktov, ki so za telo v večjih količinah strupeni. Mednje, kot pojasnjujejo,  spadajo dušikove spojine, kot je na primer amonijak, ki nastaja pri presnovi beljakovin in je v večjih količinah škodljiv, zato ga jetra in ledvice pretvorijo v sečnino in pripravijo na izločanje v obliki urina. “Jetra in ledvice sta tudi sicer glavna čistilna organa v našem telesu, saj s filtriranjem krvi iz nje odstranjujeta vse strupe in odpadne produkte. Tako bodo jetra kri očistila morebitnih snovi, ki smo jih v telo vnesli z zdravili in pesticidi, odstranila alkohol ter morebitne bakterije in njihove toksine, ter za »izvoz« iz telesa pripravila vse odpadne produkte, ki so nastali pri normalni telesni presnovi. Večji del odpadnih snovi nato iz telesa izločimo z urinom, del pa se izloči z žolčem in posledično z blatom,” razlagajo mehaniko razstrupljanja v našem organizmu.

Zaradi učinkovitega delovanja naših razstrupljevalnih organov se torej v našem telesu kopiči le majhna količina strupov. Obstaja pa nekaj izjem, priznavajo, med njimi tudi težke kovine in t.i. obstojna organska onesnažila – težko razgradljive, strupene kemikalije, kot so na primer nekateri pesticidi in nekatere kemikalije iz industrije. “Te snovi se v okolju zadržujejo daljša časovna obdobja in se zato akumulirajo v tkivih živih organizmov, predvsem v maščobnem tkivu. Ljudje večino obstojnih organskih onesnažil zaužijemo z živalsko maščobo, saj se le-ta kopičijo po prehranski verigi in jih je zato v živilih živalskega izvora več kot v rastlinskih živilih, del pa jih v naše telo vstopi tudi z dihanjem (pri čemer je vrednost teh onesnažil v notranjih prostorih večinoma višja kot zunaj),” še dodajo.

Obstojna organska onesnažila se torej tudi pri človeku kopičijo v maščobnem tkivu in njihova koncentracija z leti počasi narašča. “Njihova prisotnost v telesu je povezana s težavami v reprodukciji in hormonskim neravnovesjem, rakavimi spremembami in spremembami v imunskem sistemu. Z zelo hitro in drastično izgubo telesne mase, se lahko v kri sprosti večji del omenjenih toksinov, ki jih telo ne utegne izločati iz telesa, zato se priporoča, da ob hujšanju telesno težo izgubljamo počasi in postopoma. Še posebej pomembno pa je, da se hujšanja ne lotimo med nosečnostjo, saj lahko toksini, sproščeni v kri, prehajajo tudi na še nerojenega otroka,” opozarjajo.

Torej, zgolj sadje in zelenjava: da ali ne?

Študije so pokazale, da nobeno sadje in zelenjava ne more zares razstrupiti našega telesa, torej odstraniti strupov, ki jih omenjajo strokvnjaki, vendar pa lahko ima pogostejše uživanje zdrave hrane veliko drugih prednosti, saj varuje naše zdravje in telo ščiti pred zunanjimi in notranjimi stresnimi dejavniki. Prav tako Evropska agencija za varno hrano (EFSA) ni odobrila nobene prehranske trditve v zvezi z razstrupljanjem, saj znanost ni postregla z nobenim dokazom, da bi kakšna snov v našem telesu delovala na ta način. Manjše uživanje sladkorja in predelanih živil nas prav tako ne bo razstrupilo, bo pa pripomoglo k bolj zdravi telesni teži in manjši možnosti za razvoj bolezni.

“V izogib zaužitju in večji akumulaciji obstojnih organskih onesnažil in težkih kovin lahko največ naredijo za to pristojne organizacije, ki lahko omejijo ali prepovejo uporabo teh snovi v kmetijstvu in industriji, nekaj malega pa vendarle lahko naredimo sami: Izogibajmo se mastnim kosom mesa in živalski maščobi, velikim ribam, kot sta npr. losos in tuna in ju zamenjajmo z manjšimi ribami nižje na prehranjevalni verigi (sardele, skuše, slaniki), pa tudi sicer vsaj občasno namesto mesa raje pojejmo obrok stročnic,” poudarjajo na prehrana.si.

 

Vir:  Nacionalni portal o hrani in prehrani, Inštitut za nutricionstiko, mayo clinic

Nazaj na kategorijo zanimivo.
(Visited 226 times, 1 visits today)