Potapljači so z morskega dna odstranili približno 250 kilogramov odpadkov, med katerimi je bilo največ lahkih materialov, kot so tekstil, vrvi in mreže.
V nasprotju s pogostim prepričanjem morske trave niso alge, temveč cvetnice, prilagojene življenju v morju. Na morskem dnu tvorijo prave travnike, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravega morskega okolja. Proizvajajo kisik, vežejo ogljikov dioksid, stabilizirajo morsko dno ter zagotavljajo zavetje, prehranjevališča in območja za razmnoževanje številnim vrstam rib, rakov in drugih morskih organizmov.
Iz Zavoda YouSea sporočajo, da bodo letos izvedene še tri čistilne akcije, ob tem pa pozivajo vse obiskovalce morja k odgovornemu ravnanju, saj lahko prav vsak s svojim odnosom pomembno prispeva k ohranjanju morskih travnikov, ki sodijo med najpomembnejše ekosisteme našega morja.
Brez morskih travnikov manj morskega življenja
Marsikdo morske trave med kopanjem ali sprehodom ob obali dojema kot nekaj nezaželenega, vendar so morski travniki v resnici znak zdravega in dobro ohranjenega morskega okolja. Brez njih bi bilo morskega življenja bistveno manj, obala pa bolj izpostavljena valovanju in eroziji.
Morski travniki so tudi med najpomembnejšimi zavezniki v boju proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti. Žal sodijo tudi med najbolj ogrožene morske habitate.
Morski travniki so se zmanjšali za 30 %
Nedavna mednarodna raziskava, pri kateri so sodelovali znanstveniki Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo ter drugih raziskovalnih in naravovarstvenih ustanov iz Slovenije in Italije, je pokazala, da se morski travniki v severnem Jadranu v zadnjih letih hitro zmanjšujejo.
V slovenskem morju se je razširjenost morske trave vrste Cymodocea nodosa zmanjšala za približno 30 odstotkov, na nekaterih območjih Tržaškega zaliva pa celo za skoraj 90 odstotkov.
Kaj škoduje morskim travnikom?
K temu prispevajo predvsem segrevanje morja, širjenje pristaniške in obalne infrastrukture, poglabljanje morskega dna, gradbeni posegi v obalni prostor ter drugi pritiski, povezani s človekovimi dejavnostmi.
Ker morska trava raste zelo počasi, le nekaj centimetrov na leto, lahko poškodbe, na primer zaradi uporabe vlečnih ribolovnih orodij, ostanejo vidne še desetletja, obnova travnikov pa je izjemno dolgotrajen proces.
Poleg podnebnih sprememb morskim travnikom škodujejo tudi vsakodnevne aktivnosti na morju. Sidranje plovil na območjih travnikov lahko poškoduje koreninski sistem in izruva rastline, odpadki na morskem dnu pa lahko morsko travo prekrijejo in ji preprečijo dostop do sončne svetlobe, ki jo rastline potrebujejo za fotosintezo.
Pomembno je tudi, da na plaži in plovilih dobro poskrbimo za lahke predmete, saj jih lahko veter odnese v morje ali pa nam lahko po nesreči padejo v vodo. Tudi takšni predmeti lahko na morskem dnu prekrijejo morsko travo in povzročijo njeno propadanje. Posebej problematični so večji predmeti, kot so plahte, senčila, jadra, preproge, mreže, brisače in drugi materiali, ki lahko prekrijejo velike površine travnikov.
K ohranjanju morskih travnikov lahko prispeva vsak
Z odgovornim ravnanjem z odpadki, premišljenim sidranjem, skrbjo za svoje predmete in spoštovanjem naravnega okolja pomagamo ohranjati življenjski prostor številnih morskih vrst.
Dobra novica je, da Evropa že ukrepa …
