Ščinkavec (Fringilla coelebs) je ena od najpogostejših vrst ptic pri nas in prav gotovo ste ga že videli. Sicer je podobne velikosti vrabca, le nekoliko vitkejši je, njegov rep pa daljši od vrabčevega. Iztegnjen v dolžino meri okrog 15 cm.
Prepoznali ga boste po značilni dvojni beli progi na perutih, ki pozimi nekoliko porumeni, belih robovih repa in zeleno sivem križu; vse te značilnosti so najbolje vidne med letom.
Samec ima v toplejšem delu leta rjasto rdeče prsi in lica ter sivo modro teme in vrh glave. S prihodom jeseni sivino na glavi in temenu zamenja rjava barva, do zime pa zbledi tudi živahna rdečina svatovskega perja, rjava hrbtna stran pa se spremeni v umazane odtenke. Samica in mladi so podobnega vzorca, a manj barviti.
Samica ščinkavca splete gnezdo
Ščinkavec živi v gozdovih, živih mejah, tudi mestnih parkih in vrtovih. Samec spomladi z veje na drevesu z glasnim petjem oznanja svoj teritorij, ne pozabi niti ponosno pokazati svojega svatovskega perja. Dva tekmeca boste videli, kako se spopadeta že v zraku in boj nadaljujeta na tleh, vse dokler eden od njiju ne odneha.
Samica sama splete gnezdo med vejami in ga prikrije z lišaji ter mahom. Aprila in maja je čas za gnezdenje.
Ščinkavec je dnevno aktiven ptič, ki hrano išče po tleh, predvsem semena. Poleti pa si prehrano popestri še s kakšnim nevretenčarjem. V naših krajih ostane skozi vse leto, zato je pozimi reden gost na vrtovih s krmilnico.
Vir: Notranjski regijski park
Več o pticah pa TULE.
